Začetek avgusta je bil v osrednji Sloveniji in v pasu proti Dolenjski blizu pet stopinj toplejši, tudi drugod po Sloveniji je bilo od tri do štiri stopinje topleje kot v povprečju 1971-2000. Od 1. julija je skupno najmanj padavin padlo na Obali, v Vipavski dolini, na Goriškem in širšem zaledju jugozahodne Slovenije, in sicer manj kot 10 milimetrov.

Medtem je zaradi visokih temperatur v povprečju izhlapelo od pet (na Goriškem) do šest mm (na Obali) na dan. Ob tem na Arsu pravijo, da je v dekadi po Sloveniji v povprečju izhlapelo od 30 do 45 mm vode, na Goriškem dobrih 50 mm, na Obali pa skoraj 70 mm vode, kar pomeni, da precej več vode izhlapi, kot je pade.

Podobno kot v letih 2003 in 2006
Sušne razmere so se zato samo še zaostrile in postajajo podobne razmeram v letih 2003 in 2006, ko so v Primorju, predvsem na Obali, imeli najhujši sušni leti v zadnjih 50 letih, piše v poročilu Arsa. "Visoke temperature zraka v zadnjih dneh julija so ponovno izčrpale talni vodni rezervoar tudi drugod po državi, voda v tleh postaja rastlinam spet težje dostopna," so še zapisali.

Več dežja od povprečja pa je bilo v zadnjih tednih v Pomurju, kjer so padavine skoraj enkrat presegle povprečje. Vodne razmere v tleh so zato za zdaj še ugodne, kmetijski posevki pa so v razmeroma dobrem stanju.

Do 20. avgusta zagotovo ne (dovolj) dežja
Razen nekaj krajevnih ploh v soboto in predvidoma v sredo, omembe vrednih padavin vsaj do 20. avgusta ne bo, še pravijo na Arsu in dodajajo, da bo spet pritisnila vročina - od sredine prihodnjega tedna naprej bodo najvišje temperature po nižinah znova nad 30 stopinj Celzija.

Agencija za okolje je zaradi takšnega stanja odločila, da je treba zaradi zagotavljanja vodnih količin, kakovosti voda in ohranjanja naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, to je zaradi zagotavljanja pitne vode na vodovarstvenem območju, začasno ustaviti izvajanje vodnih dovoljenj na območju zaledja izvira Rižane, ki niso namenjena oskrbi s pitno vodo. Pri takih omejitvah ali ustavitvah rabe voda je treba najprej zagotoviti pitno vodo in vodo za varstvo pred požarom.

K varčevanju z vodo poziva tudi sklad kmetijskih zemljišč
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS pa poziva vse uporabnike vode na kmetijskih zemljiščih območja namakalnega sistema Vogršček h gospodarnemu ravnanju z vodo v času suše. Sklad prosi vse uporabnike namakalnega sistema, da strogo upoštevajo predpisani urnik namakanja, poskrbijo za racionalno namakanje, ne preplavljajo zemljišč in po zaključenem namakanju skrbno zapirajo ventile.

Vrednosti zalog podzemnih vod so v začetku avgusta zaradi dolgotrajnega izpada padavin zelo nizke na kraškem območju južne Slovenije in ponekod ne zagotavljajo več nemotene oskrbe s pitno vodo. Količinsko najbolj ogrožen je vodonosnik zaledja izvira Rižane, kjer že dalj časa spremljajo zelo nizke vodne gladine, zelo nizke vodne gladine pa so v tem času tudi ponekod na Dolenjskem in Notranjskem.

Nizke tudi primorske reke
Najmanjšo vodnatost sicer opažajo na območju slovenske Istre, v Vipavski dolini, na območju nizkega krasa, in ponekod v vzhodni Sloveniji, ki je manjša od značilnih vrednosti za ta letni čas. Reki Drava in Mura še ohranjata srednji pretok, v Posočju in Zgornjesavski dolini so pretoki rek upadli do malih obdobnih vrednosti, kar so še običajne poletne razmere. Nekatere manjše reke in potoki v osrednji in na širšem območju južne Slovenije vključno z Obalo so presušile.