Okolje
Letos so bili nadpovprečno topli vsi meseci, razen februarja in marca. Foto: Reuters

Dodaj v

Arso: Tudi letošnja jesen je bila nadpovprečno topla

Letošnje leto bo verjetno spadalo med najtoplejše
5. december 2018 ob 12:15
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Meteorološka jesen (september, oktober in november) je bila letos v Sloveniji za okoli dve stopinji Celzija toplejša od povprečja, količina padavin pa je bila v tem času večinoma podpovprečna.

V letošnji meteorološki jeseni vremenoslovci kakšnih rekordov niso zaznali, so bili pa vsi trije meseci za okoli dve stopinji Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja, ki zajema obdobje od leta 1981 do 2010, je pojasnil Brane Gregorčič z agencije za okolje (Arso).

Letos so bili nadpovprečno topli vsi meseci, razen februarja in marca. Januarja in aprila je bilo odstopanje od dolgoletnega povprečja največje, preseglo je štiri stopinje Celzija. Najmanjše odstopanje od povprečja je bilo julija, ko so bile povprečne temperature za eno stopinjo višje od povprečja. Medtem pa sta bila februar in marec hladnejša, kot je povprečje za ta dva meseca.

Glede na doslej izmerjene povprečne temperature se nakazuje tudi ocena za celo letošnje leto, ki zdaj kaže, da bo povprečna letna temperatura "verjetno spet med najvišjimi v zgodovini meritev". Gregorčič ob tem opozarja, da je za dokončno ugotovitev treba počakati na konec decembra.

Medtem je bila količina padavin v pretekli meteorološki jeseni večinoma podpovprečna. Nekoliko je izstopalo le alpsko območje, kjer se je količina padavin približala povprečju oz. ga je oktobra denimo v Ratečah presegla. V večjem delu Slovenije je bila tako letos razmeroma suha jesen.

Glede aktualnega vremena pa je Gregorčič povedal, da so bile izrazito visoke temperature za ta letni čas po Sloveniji izmerjene v torek, dogajanje pa je bilo posledica višinskega severozahodnega vetra.

Pet stopinj toplejši torek
Po podatkih Arsa je bilo v torek ob 19. uri denimo v Novem mestu izmerjenih 16,2 stopinje Celzija, v Celju 15,4 stopinje, na mariborskem letališču pa 15,8 stopinje. Po srednji dnevni temperaturi je bil torek okoli pet stopinj toplejši od povprečja za ta dan.

Sreda je že drugačna. Temperature zraka bodo deset in več stopinj nižje od torkovih, tako da bodo temperature že bližje povprečnim za ta dan, ki so okoli tri, štiri stopinje Celzija, je pojasnil Gregorčič.

Meteorologi glede na zdajšnje podatke izrazite otoplitve ne pričakujejo več, vendar tudi izrazitejšega mraza ne. Verjetnost snežnih padavin se bo nekoliko povečala šele od sredine prihodnjega tedna naprej.

V soboto bo Slovenijo prešla hladna fronta, vendar bodo padavine razmeroma kratkotrajne, po nižinah bo večinoma deževalo. Meja sneženja bo verjetno ostala nekje nad 800 metri nadmorske višine. "Morda kakšna snežinka po zraku zapleše jutri v jutranjem času, vendar bo to zelo prehoden pojav," je še dodal Gregorčič.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
KovacevaKobila
# 05.12.2018 ob 13:50
Globalno segrevanje je zelo pozitivno:
- manjši so stroški ogrevanja nepremičnin in posledično je je manj izpustov v okolje;
- ceste dlje zdržijo;
- manj mraza pomeni tudi manj umrlih;
- večja je količina kmetijskih pridelkov.

Lahko smo zadovoljnji.


Aha. Da niti ne omenjamo novih insektov in bolezni, suš in požarov, vročinskih kapi, serijskih neviht s točo v velikosti orehov, žleda, poplav, uničenih poljščin, okoljskih migrantov in vseh ostalih ‘blagodati’, ki nas čakajo v prihodnosti po meri grabilcev gozdov.

Kot bi rekel vaš junak: Enjoy!
KLIPAN
# 05.12.2018 ob 13:42
Kaki komentarji, da ti je slabo.
En sam egoizem.
Kaj pa to pomeni za milijone ljudi po svetu, jih seveda ne briga.
No, vsaj do takrat, ko bodo milijoni podnebnih beguncev potrkali na naša vrata.
Takrat bodo seveda točno tile, ki sedaj navijajo za globalno segrevanje najbolj glasni.
Pa razumi, če lahko.
sportivko
# 05.12.2018 ob 13:01
Men je tole globalno segrevanje čisto všeč, zunaj se da ukvarjat praktično z vsemi športi, pa še ženske so bolj pomankljivo oblečene :)
grenadir
# 05.12.2018 ob 14:01
Samo dodajam, KovačeveKobile rezoniranju... In, ko bodo vse milijardne mase, ki sedaj še vstrajajo v tropskem in subtropskem pasu poželele, malo človeku bolj prijazno klimo, lahko pa še enkrat.... Primite se za rokice, v krog in milo zaukajte Kumbaja...
KovacevaKobila
# 05.12.2018 ob 14:39
Dokler se Donald ne sekira,se tudi jaz ne mislim.
Kar bo,pa bo.


Donny je hladen kot špricer, ko gre za klimatske spremembe. Grabi gozdove in je poln modrih predlogov 'k'o govno vitamina'.

Ko pa sliši besedico 'migrant', revež v trenutku faše popoln histerični zlom. Takrat teka okrog po Beli hiši, si puli lase in vrešči - ob spremljavi republikanskega pevskega zbora - 'Karavana prihaja! Karavana prihaja!' ...

Ironija je v temu, da Donny s svojo samomorilsko okoljsko politiko skrbi, da migrantov zlepa ne bo zmanjkalo. Z drugimi besedami, klimatsko nonšalantni Donny bo spravil protimigrantskega Donnyja v sanatorij. Sam sebi najhujši sovražnik.
cricka
# 05.12.2018 ob 13:14
Bravo! Sem močno ZA globalno segrevanje.
Kuli
# 05.12.2018 ob 14:52
Še 10 000 beguncev nismo sposobni zaustaviti. In to takih, ki samo premalo zaslužijo doma. Kako bi izgledalo 5 m morske vode več, ko jih bo na 100 milijonov tavalo po svetu in zahtevalo nič drugega kot preživetje?
johann
# 05.12.2018 ob 12:50
Meni je čisto prav tako.
Lunos
# 05.12.2018 ob 13:08
Še vedno je premraz.
lagun55
# 05.12.2018 ob 12:56
Čudno no, položnice za ogrevanje kljub temu nič nižje ampak celo višje, kdo zdaj koga....
Kemik
# 05.12.2018 ob 14:38
Letošnja jesen je bila res izjemna, ni kaj za reči. Tudi jesenske barve so se zaradi sonca še toliko bolj poznale v oktobru. Nekaj lepih slik s tega obdobja:

















el_trubar
# 05.12.2018 ob 13:34
Ejla, vi navdušenci nad tem segrevanjem. Poletja na Primorskem so dovolj topla, če lahko to gretje prosim vklopite samo naprej od Razdrtega, potem ok, sicer pa bodite malo bolj solidarni.
Nikolaj
# 05.12.2018 ob 13:15
Globalno segrevanje je zelo pozitivno:
- manjši so stroški ogrevanja nepremičnin in posledično je je manj izpustov v okolje;
- ceste dlje zdržijo;
- manj mraza pomeni tudi manj umrlih;
- večja je količina kmetijskih pridelkov.

Lahko smo zadovoljnji.
B in .
# 05.12.2018 ob 15:34
En alarmistični članek na dan, prežene vse dvome na stran. Kriv je premajhen Co2 davek.
B in .
# 05.12.2018 ob 15:27
Meteorološka jesen (september, oktober in november) je bila letos v Sloveniji za okoli dve stopinji Celzija toplejša od povprečja, količina padavin pa je bila v tem času večinoma podpovprečna.

Gre za lokalne temperature na majhnem območju. Drugače pa drži, a z enim pomembnim poudarkom.
Večina meritev je blizu mest ali celo v mestih.

Lokalno je bilo poletje mokro in hladneje (tudi na območju širšega balkana velja isto). Od konca junija do 10. avgusta na celini praktično ni bilo dneva brez dežja.
Uravnilovka je prišla jeseni, povsem normalen pojav.
luckyss
# 05.12.2018 ob 16:42
Kot prvo...Uradno se ne govori več o "globalnem segrevanju", ker so se "uradni znanstveniki" zaradi tega precej osmešili..vsaj v neodvisnih krogih...
Zato sedaj govorimo o podnebnih spremembah.....Je pa dejstvo, da bi bila edina sprememba na tem področju, če teh sprememb ne bi bilo...
Ne da se mi spet naštevat argumentov za podnebne spremembe, ledene dobe in topla obdobja..
Nenadne , ampak res nenadne temperaturne spremembe (Sibirski mamuti, ki jih najdejo zamrznjene, imajo v želodcih subtropske trave)..Sploh veste kaj to pomeni ?!
Seveda ne, ker to trenutno ni "aktualno"..teorijo nenadnega premika zemeljske skorje je opisal v svojih delih Charles Hapgood ...
Da me "verniki" ne boste takoj popljuvali, naj povem, da mu je uvod napisal Albert Einstein..;))
HOR
# 05.12.2018 ob 18:28
@KovacevaKobila
# 05.12.2018 ob 13:50
Globalno segrevanje je zelo pozitivno:
- manjši so stroški ogrevanja nepremičnin in posledično je je manj izpustov v okolje;
- ceste dlje zdržijo;
- manj mraza pomeni tudi manj umrlih;
- večja je količina kmetijskih pridelkov.

Lahko smo zadovoljnji.

"...Aha. Da niti ne omenjamo novih insektov in bolezni, suš in požarov, vročinskih kapi, serijskih neviht s točo v velikosti orehov, žleda, poplav, uničenih poljščin, okoljskih migrantov in vseh ostalih ‘blagodati’, ki nas čakajo v prihodnosti po meri grabilcev gozdov..."

Le, da po ca 200 letih segrevanja, ki je sledilo po ohlajanju v zadnji "mini ledeni dobi" in več, kot 150 let po industriski revoluciji ter nekaj desetletjih po izumu klimatske CO2 histerije ni nikakršnih
(dovolj kredibilnih) evidenc, ki bi kazale globalni trend naraščanja suš, poplav ali viharjev (kar je jasno tudi pri IPCC...), tudi toča nima ravno bistveni sprememb, požari v naravi so zadnjih 20 let globalno upadli za ca četrtino, globalni pridelki žitaric podirajo rekorde (na hektar in skupni), za 2 x povečanje srčnih kapi zaradi nizkih temperatur ( že pod +4 st C...) in mraza, ki večinoma pobije več ljudi, kot vročina ( ponekod tudi do 40x več) pa še verjetno nisi slišal. Klimatskih migratov ni nič bistveno večji delež, kot že kdaj prej, čeprav jih je OZN že za leto 2010 napačno napovedovala do 50 milijonov (pa praktično nič - LOL...) in še celo prej, kasneje se je o tem fantaziralo za leto 2020, za kar je že jasno, da se ne dogaja. Nekateri pa želijo tudi del vojnih beguncev in ekonomskih migrantov podtakniti, kot klimatske begunce...
Skratka od klimatske katastrofe do sedaj praktično nič kljub že vsaj 30 let napovedovanja klimatske katastrofe oziroma se propadle neuresničene klima alarmistične katastrofe prelagajo v prihodnost, kjer se bodo spet prelagale v prihodnost po vzoru na preteklst in sedanjost...
Skratka virtualni trend povečanja klimatskih katastrof v medijski in klima alarmistični virtualni resničnostiin virtualnih napovedih za prihodnost...
klima...
klik...
klik...
klik...
klik...

itd...
HOR
# 05.12.2018 ob 17:08
Globalno so bili, po podatkih UAH6 iz sateliskih meritev spodnje troposfere, vsi letošnji jesenski meseci hladnejši od lanskih (in vsi v letu, razen marca) in predlanskih kar ni sicer nič posebnega, ker se podnebje Zemlje še vedno ohlaja po mončnem toplotnem pospešku vsled naravnega pojava El Nino 2015/2016, ki je prinesel "najtoplejše" s termometri izmerjeno leto 2016, v katerem pa se temperatura po UAH6 statistično ni razlikovalaod eta 1998 ( tudi močan El Nino).
UAH6 sicer kaže trend segrevanja 0,13 st. C na dekado (od 1979 ).
Seveda so glede temperatur lokalne varijacije in razne znane pa tudi neznane nezanesljivosti.
Slovenija je zadnjih 60 let doživela velike spremembe gozda, kar lahko vpliva ( tudi nezaželeno) na lokalno klimo in vremenske vzorce in tudi prispeva k rasti tempetature, kar je tudi znano za celotno Evropo. Ne poznam raziskav, ki bi ta vpliv ovrednotile posebej lokalno za Slovenijo...!?
klik...
2018/nov
2017
2016
severnik
# 05.12.2018 ob 15:32
Pa nehajte. Povprečnega vremena ni.

Če je eno leto septembra 10C, drugo pa 30C, je povprečje zadnjih dveh let 20C.

Pišete kot da bi moralo biti vreme točno na izračunano povprečno vreenost nekega obdobja.
mertzz
# 05.12.2018 ob 14:11
ko bo stisnil mraz in sneg bodo začeli strašiti ljudi o hladni dobi
fritaja
# 05.12.2018 ob 13:01
@lagun55
Zakaj pa misliš, da bi morala biti višina položnic za ogrevanje odvisna od temperatur? To je enako, kot če bi pričakoval odvisnost rasti BDP z rastjo plač.
Črnibog
# 07.12.2018 ob 08:48
Počasi postaja jasno, zakaj se tako pompozno vsiljuje globalno segrevanje.
Že nekaj časa je v pripravi dokument, v katerem piše, da bo prišlo do "globalne vlade, ki se bo ukvarjala z okoljsko problematiko" in s tem poskrbela za družbeno, ekonomsko in rasno enakost. Hm, khm.
janipapillon
# 06.12.2018 ob 08:26
HOR
# 05.12.2018 ob 17:08
Slovenija je zadnjih 60 let doživela velike spremembe gozda

Kako, zakaj, kaj naj bi to pomenilo?
A sploh veš ali mamo danes več ali manj gozda, žive lesne mase ...?
Najbrž ne. Bo treba poGooglat.

Skratka virtualni trend povečanja klimatskih katastrof v medijski in klima alarmistični virtualni resničnostiin virtualnih napovedih za prihodnost...

Kdo tukaj je virtualni nakladač?
Gregorčič, klimatologi ... se pod svoja dela, tudi napake, podpišejo, virtualni avatargoogle kvazi znanstveniki, pa antialarmistični histeriki pač ne.
hepan
# 05.12.2018 ob 22:04
Rad imam tople dneve
B in .
# 05.12.2018 ob 15:38
Samo dodajam, KovačeveKobile rezoniranju... In, ko bodo vse milijardne mase, ki sedaj še vstrajajo v tropskem in subtropskem pasu poželele, malo človeku bolj prijazno klimo, lahko pa še enkrat.... Primite se za rokice, v krog in milo zaukajte Kumbaja...

Hm, prvo - če jim dopustimo. Drugo, lahko zamenjamo ozemlja. In bodo čez 20 let spet karavane v nasprotno smer.
Hrk hrk
# 05.12.2018 ob 14:16
Dokler se Donald ne sekira,se tudi jaz ne mislim.
Kar bo,pa bo.
pozitivc
# 05.12.2018 ob 12:46
sploh si mne predstavlam kolk bo šele drugo leto muh pa komarju, če bo še zima 2 stopinje toplejša kot lani
janipapillon
# 09.12.2018 ob 15:59
HOR
# 08.12.2018 ob 13:48
V Sloveniji se je gozd od ca 1950 razširil na ca dodatnih 20% površine oziroma se je od takrat dodatno povečal za ca 50% svoje

Lažeš kukr si dolg in širok; pa polinkaj te majhne izmišljene procente.
Če se anonimni komentatorski nakladač za 100%+ zlaže o prirastkih skozi čas ....omg, pa predlagam razširitev obzorja s preučitvijo kako in sploh kaj je lokalni vpliv gozda.
Si bil danes kaj v gozdu?
Od sedenja za računalnikom se razširi tudi vamp. Ta naj bi bil vsekakor ožji kot rit.
HOR
# 08.12.2018 ob 13:48
@janipapillon
# 08.12.2018 ob 06:22

Da se ti zdi nametano se ne čudim saj tema zahteva že široko predhodno podago, da je razumljiva in ima smisel. Kar se tiče stroke pa glede klimatskega dogajanja ni dorečena niti enotna, imamo pa neko uradno verzijo, ki jo predstavlja IPCC in, ki se tudi spreminja. Problem medijev in tudi tega v katerem komentiram pa je izrazito neobjektivno, pristransko in tudi napačno poročanje, čemur podlegajo tudi nekateri profesionalci celo z navajanjem trditev, ki nimajo podlage v znanstvenih evidencah, s čimer se v javnosti dela škoda tozadevni kvalitetni stroki, ki je tudi v Slo ne manjka.

V Sloveniji se je gozd od ca 1950 razširil na ca dodatnih 20% površine oziroma se je od takrat dodatno povečal za ca 50% svoje takratne površine in ni štos samo v spremembi listavci iglavci pač pa tudi kateri iglavci in kje so spremembe, saj lahko ima to vpiv na lokalno klimo oziroma vreme vključno z vodnim stanjem tal, itd...
In, če ti je všeč sodelovanje potem ne poskušaj diskvalificirati tekmovalcev, ki so tukaj ekvivalent komentatorjev ampak tekmuj in sodeluj ali zmagaj v argumentaciji, ki je tukaj ekvivalent športne tekme ali rezultata...
janipapillon
# 08.12.2018 ob 06:22
Redkokateri tvoj KLIK kliknem, še manj jih preberem.
Zakaj?
Ker se mi pogosto zgodi ćitanje skupaj nametanih, včasih tudi dejstev, tako, da izpade članek nebulotično nalaganje kot tale zadnji.
dej ga še enkrat preberi z možgani na ON!
Pa preberi kak akademski članek o gozdovih danes, pa našimi gozdovi pred 60 leti.
Debatni lozer? Mogoče. Veš kaj mi je bilo všeč v vrhunskem športu? Ker te tam nekdo, ki ni niti blizu vrha nima za luzerja, ko si daleč pred njim prišel @top čez ciljno črto. V debatah pač ni tako.
In za razliko od mnogih Google histeričnih kwaziznanstvenikov nisem podlegel ne eni ne drugi strani okrog klima alarmiranja. Pač NE VEM in prepuščam stroki.
O gozdovih pa, tudi na račun moejga hobija, zgleda da vem preceeeeeej več, kot pa ti in tale ki je napisala tvoje zadnje KLIK skorompucalo. Vidva znata pisat, debatirat, jest pa pač vem. ... Si znam predstavljat kaj pomeni nekaj procentna sprememba listje/iglice v naši situaciji, vidva pač ne.
HOR
# 07.12.2018 ob 15:50
@janipapillon
# 06.12.2018 ob 08:26

Kljub temu, da si nadpovprečno razgledan si premalo poučen o bistvenih ozadjih in detaljih (in kar pa mestoma nadomeščaš s poskusi diskreditacij, kar je običajno orodje luzerjev v debatah, ko jim zmanjka znanja in argumentov...), kar je sicer pogost simptom vseh, ki so nasedli klima alarmizmu, da bi vedel, da lahko tudi več gozda in še posebej, če je večinoma spremenjen (listavci na iglavce) povzroči spremembo tudi lokalne in/ali oddaljene področne klime z ne nujno zaželenimi vremeskimi spremembami ( recimo nezaželene spremembe padavin...) vključno več segrevanja...
V Evropi je (negativen) dodatek temperature vsled sprememb strukture gozda (listavci na iglavce) zaenkrat ovrednoten na ca dodajanje + 0,12 st C, vpliva pa tudi na več in večjo površino požarov, ter še kaj, zadeva pa globalno sploh še ni dovolj raziskana in dorečena...
Mogoče pa bo kak tvoj podpisan klimatolog predstavil kakšno konkretno raziskavo glede tega za Slovenijo na makro in mikro ravni ali pa povedal zakaj je še ni glede na to, da spremembe klime v Slo precej sovpadajo s spremembami gozda ca zadnjih 60 let...!?
Virtualni nakladači se predvsem ukvarjajo z virtualnim. V primeru klima alarmizma so to virtualne napovedi bodočih trendov , recimo naraščanja suš, poplav in viharjev ter % klimatske škode, ki nimajo podpore v dosedanjih evidencah oziroma trendih, kljub menda že do sedaj "groznemu" segrevanju. in to z ali pa brez navedbe osebe, ki ustvarja profil @HOR...
Tudi sajeje napačnih dreves v mestih lahko poslabša kvaliteto zrak, kar pa je sicer redek primer...
klik...
Kazalo