Okolje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 30 glasov Ocenite to novico!
Pasti za jamske hrošče
Da gre za tujce, sklepajo tudi po tem, da pasti (embalaža) očitno izvirajo iz tujine. Foto: Bojana Fajdiga
Hitlerjev brezokec
Med zbiratelji je zelo priljubljen zaščiteni slovenski hrošč hitlerjev brezokec (Anophthalmus hitleri). Foto: Wikipedia/Michael Munich
Pasti za jamske hrošče
"Kadar v jami naletimo na prepovedane oz. neoznačene pasti, je pomembno, da se držimo dogovorjenega postopka zaradi nadaljnje policijske oz. inšpekcijske obravnave. Pasti fotografiramo in jih nedotaknjene pustimo v jami," svetuje Mina Dobravc. Foto: Mina Dobravc
       Nezakonito postavljene pasti so praviloma sestavljene iz plastičnih ali steklenih lončkov in epruvet z usmrajeno vabo, na dnu pa je raztopina fiksativa, ki ujete živali ohrani pred razpadanjem. Največja težava oz. škoda, ki je tako povzročena, je, da so te pasti t. i. mrtvolovke, neselektivne. Vanje se ulovijo tudi druge podzemeljske živali, celo v zelo velikem številu, in ne le ciljne skupine hroščev.       
 O tem, kakšne so videti pasti
       Po nekaterih podatkih se jamski hrošči prodajajo na evropskih borzah žuželk, kjer cene posameznih jamskih hroščev dosegajo vrednosti od nekaj deset do nekaj sto evrov.       
 O ceni hroščev
Pasti za jamske hrošče
Nezakonito postavljene pasti, ki jih nastavljajo ljubiteljski zbiralci jamskih hroščev, so praviloma sestavljene iz plastičnih ali steklenih lončkov in epruvet z usmrajeno vabo, na dnu pa je raztopina fiksativa, ki ujete živali ohrani pred razpadanjem. Foto: Franc Malečkar
       Večina pasti je bila najdena v vodoravnih jamah z vhodi blizu cest. Gre pretežno za jame, kjer so bili odkriti in znanstveno opisani prvi znani predstavniki podzemeljskih vrst, zato o njih govorimo kot o t. i. tipskih lokalitetah.       
Pasti za jamske hrošče
Pasti so v jamah dobro skrite in lahko ostanejo na mestu tudi več mesecev ali dlje. Foto: Mina Dobravc
       Kdo natančno nastavlja pasti, še ne vemo. Po pripovedovanju domačinov, ki so v bližini jam zasledili avtomobile s tujimi registracijami, in na podlagi pasti – lončkov, ki so tujega izvora, sklepamo, da so to zbiratelji in preprodajalci iz Italije, Češke, Avstrije, Nemčije ...       
Pasti za jamske hrošče
Krivolovce je precej težko ujeti - pasti nastavljajo enkrat v jesenskem času, ponje pridejo čez več mesecev (v spomladanskem času), pojasnjuje Dobravčeva. Foto: Franc Malečkar

Dodaj v

Kdo po jamah nastavlja pasti redkim hroščem? Kaže, da tujci.

Prodajajo jih na borzah žuželk, a ne za ravno visoke zneske
4. oktober 2017 ob 07:03
Ljubljana - MMC RTV SLO

Po slovenskih podzemnih jamah se že nekaj let smukajo tujci, ki nastavljajo vabe, v katere se nato ujame jamski živelj. Merijo zgolj na (redke) hrošče, ki jih nato prodajajo na črnem trgu. Zadnja leta so se pristojni lotili organiziranega ozaveščanja javnosti o problematiki, izvajati so začeli organiziran nadzor itd.

Na začetku septembra so kozinski policisti v sodelovanju s tamkajšnjimi jamarji pregledali eno izmed lažje dostopnih jam v Čičariji in v njej odkrili sedem vab za hrošče.

Mina Dobravc z Zavoda za varstvo narave je ob tem za MMC pojasnila, da je zakonsko odvzem jamskih hroščev sicer urejen (jamske hrošče je tako prepovedano poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti ali ujeti), a se nastavljanje prepovedanih pasti kljub vsemu dogaja. "Zato smo se v zadnjih dveh letih povezali s policijo, inšpekcijo, jamarji, strokovnjaki s fakultete ter začeli skupaj načrtno izvajati ukrepe – vsak na svojem področju. Zraven smo dejavni tudi v komunikacijskem smislu. Najprej smo prej našteti izmenjali znanja in izkušnje, se dogovorili za sistem ukrepanja, načrtno pregledovali nekatere (potencialne) jame in nagovorili tudi domačine in sodelovali z mediji," pojasnjuje bolj organizirano preverjanje in spremljanje dogajanja v jamah oziroma v njihovi okolici.

In izkupiček? "V 12 jamah smo našli 154 pasti. Inšpekcija in policija sta v letu 2017 izvajali nadzor v nekaterih jamah. Storilcev za zdaj nismo ujeli, na podlagi nastavljenih pasti in drugih ostankov v jamah (odvržena embalaža), pa sklepamo, da gre tudi za tujce, ki v naših jamah nastavljajo pasti."

Na podlagi avtomobilskih registracij avtomobilov, ki so jih domačini opazili v bližini jam, pa tudi po embalaži, ki jo najdejo v jamah, na zavodu sklepajo, da "so to zbiratelji in preprodajalci iz Italije, Češke, Avstrije, Nemčije ..." In kaj storijo s temi hrošči? Dobravčeva pojasnjuje, da domnevajo, da se hrošči prodajajo na borzah žuželk, a se s tem niti ne ukvarjajo. Je pa ovrgla namige, da se hrošči prodajajo tudi po več tisoč evrov: "Cene posameznih jamskih hroščev dosegajo vrednosti od nekaj deset do nekaj sto evrov."

Priljubljeni hitlerjev brezokec
Precej iskan je predvsem hitlerjev brezokec (Anophthalmus hitleri), endemitski in zaščiteni slovenski hrošč, ki ga je v prvi polovici 20. stoletja našel slovenski naravoslovec Vladimir Kodrič, ki ga je prodal zbiralcu Oskarju Scheiblu. Ta mu je sicer najprej nadel ime kodrici, torej po najditelju. A v tem času je na oblast v Nemčiji prišel Adolf Hitler, zato ga je leta 1937 poimenoval Anophthalmus hitleri. Znanstveno ime se je obdržalo do danes in se bo tudi v prihodnje, saj taksonomska tradicija veleva, da je veljavno tisto ime, ki je bilo uporabljeno prvo.

Več preberite v pogovoru spodaj.



Kako takšne primere sploh odkrijete? Kdo vse pomaga oz. sodeluje pri odkrivanju pasti v jamah?
V takšnem obsegu z vsemi deležniki smo k problematiki prepovedanega odvzema jamskih hroščev vse institucije pristopile pred dvema letoma. Tako zdaj jamarji, ki so v jamah največ oz. najbolj prisotni, praviloma prvi opazijo nepravilnosti, policija in inšpekcija opravljata nadzor, medtem ko Zavod za varstvo narave sodeluje na terenu, vodi komunikacijo, strokovnjaki iz drugih inštitucij in društev pa sodelujejo v strokovnem smislu. Jamarjem smo pokazali, kakšne so nezakonito postavljene pasti, in zdaj nam prav oni sporočajo, če naletijo nanje. Letos smo skupaj z inšpekcijo, policijo in jamarji izvajali nadzor v nekaterih jamah, prednostno se je preverjalo jame, kjer so bile v preteklosti že najdene pasti, oz. v jamah, kjer so bili odkriti in znanstveno opisani prvi znani predstavniki podzemeljskih vrst – t. i. tipske jame za posamezne vrste jamskih hroščev.

Za kakšne pasti gre in ali bi jih laik sploh lahko opazil oz. prepoznal?
Nezakonito postavljene pasti, ki jih nastavljajo ljubiteljski zbiralci jamskih hroščev, so praviloma sestavljene iz plastičnih ali steklenih lončkov in epruvet z usmrajeno vabo, na dnu pa je raztopina fiksativa, ki ujete živali ohrani pred razpadanjem. Največja težava oz škoda, ki je tako povzročena, je, da so te pasti t. i. mrtvolovke, neselektivne. Vanje se ulovijo tudi druge podzemeljske živali, celo v zelo velikem številu, in ne le ciljne skupine hroščev.

Pasti so v jamah dobro skrite in lahko ostanejo na mestu tudi več mesecev ali dlje. Tako dolg izlov pa lahko povzroči izginotje lokalnih populacij neke vrste. Pasti, ki smo jih odkrili, so bile skrite pod kamenjem, zakopane v mehka glinena tla. Lokacije pasti so označene na različne načine z nenavadno/nenaravno postavljenimi kamni, krajšimi palicami ...

Kako ravnati v primeru odkritja take pasti? Koga poklicati?
Kadar v jami naletimo na nezakonite oz. neoznačene pasti, je pomembno, da se držimo dogovorjenega postopka zaradi nadaljnje obravnave policije oz. inšpekcije. Pasti fotografiramo in jih nedotaknjene pustimo v jami. O najdbi obvestimo policijo in inšpekcijo ali se s fotografijami odpravimo na najbližjo policijsko postajo, kjer na podlagi fotografij prijavimo kaznivo dejanje. Šele ob navzočnosti policije oz. inšpekcije se pasti prinesejo iz jame, ključna je uporaba rokavic, da se po nepotrebnem ne uničijo dokazi. Policija oz. inšpekcija nato pasti zaseže kot dokazno gradivo in začne ustrezne postopke. O najdbi vedno obvestimo tudi Službo za varstvo jam pri Jamarski zvezi Slovenije in Zavod za varstvo narave.

Ali podobne pasti uporabljajo tudi raziskovalci? Kako, če sploh, se pasti krivolovcev razlikujejo od "uradnih" pasti?
Raziskovalci uporabljajo selektivne pasti, t. i. živolovke. V njih ujete živali ostanejo žive, saj v pasteh ni fiksativa. Pasti v jamah niso nastavljene več mesecev, ampak krajši čas, ujete živali, ki niso predmet raziskav, raziskovalci spustijo nazaj v jamo. Pasti, za katere imajo raziskovalci izdano dovoljenje, so dogovorno označene z etiketo, na kateri je navedeno ime raziskovalca in kontaktni naslov.

Raziskovalci imajo v dovoljenju za odvzem jamskih živali, ki ga dobijo od ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, predpisan način odvzema, časovno obdobje v katerem je dovoljen odvzem, katere vrste, podvrste jamskih živali in kolikšno število živali posamezne vrste je dovoljeno odvzeti, kdo lahko izvaja odvzem (ime in priimek) ter geografsko območje, na katerem se lahko izvede odvzem. V dovoljenju je predpisan tudi način poročanja o odvzemu jamskih živali.

V katerih jamah oz. na katerem območju krivolovci najpogosteje nastavljajo pasti?
Večina pasti je bila najdena v vodoravnih jamah z vhodi blizu cest. Gre pretežno za jame, kjer so bili odkriti in znanstveno opisani prvi znani predstavniki podzemeljskih vrst, zato o njih govorimo kot o t. i. tipskih lokalitetah. Pasti so bile najdene tako na Celjskem (Dobroveljska planota) kot na Notranjskem, v Posočju, na Krasu ...

Redke hrošče krivolovci nato dobro prodajajo. O kakšnih zneskih je tu govora?
Seveda se s tem še najmanj ukvarjamo in imamo tudi najmanj podatkov na to temo. Po nekaterih podatkih se jamski hrošči prodajajo na evropskih borzah žuželk, kjer cene posameznih jamskih hroščev dosegajo vrednosti od nekaj deset do nekaj sto evrov. Kot rečeno, natančnih podatkov nimamo in s tem ne izgubljamo dragocenega časa, zagotovo pa je cena odvisna od vrste hrošča in njegove redkosti.

Je sploh znano, od kod (iz katerih držav) prihajajo krivolovci? Ali se sploh kdaj zgodi, da odkrijete oz. da policija odkrije same krivolovce?
Kdo natančno nastavlja pasti, še ne vemo. Po pripovedovanju domačinov, ki so v bližini jam zasledili avtomobile s tujimi registracijami ter po pasteh (lončkih), ki so tujega izvora, sklepamo, da so to zbiratelji in preprodajalci iz Italije, Češke, Avstrije, Nemčije ...

Krivolovce je namreč precej težko ujeti - pasti nastavljajo enkrat v jesenskem času, ponje pridejo čez več mesecev (v spomladanskem času). Prav zato smo v zadnjih dveh letih veliko časa namenili tudi komunikaciji z domačini v bližini ciljnih jam, jih seznanili z dogajanjem v njihovi okolici in jih prosili, naj policiji javijo, če vidijo avtomobile s tujimi registrskimi oznakami v bližini jam. Ob tem velja še poudariti, da so to male vasi, kjer se ljudje med seboj poznajo, vedo, kdo h komu prihaja na obisk ... Vsekakor ne moremo ljudi nagovarjati, da kar nad vsakega tujca pošljejo policijo.

Tanja Kozorog Blatnik
Prijavi napako
Komentarji
izo
# 04.10.2017 ob 07:10
ne samo hroščem, lovi se perjad, jajca, strelja se zaščitene živali, pobira vse živo v hostah, se organizirano vozi po soči in ostalih rekah brez plačevanja taks itd itd. vemo kdo in kako, ampak dejmo slovence opalit, ko gre tist kostanj pobirat..
Miham
# 04.10.2017 ob 07:15
Nizkotučny/Lehky jogurt
Čehi ali Slovaki?

Fajne kazni, 10 000 EUR, 100x toliko, kot imajo profita,
plačati dokler so v priporu, sicer se jim pripor podaljša...
pa bo red
amigo
# 04.10.2017 ob 08:15
Vse okoliške države, celo hrvaška imajo posebne čuvaje pravijo jim "rangerji" z nalogo čuvanja narave. Mi smo seveda pametnejši. Imamo policijo, ki naj bi lovila vse živo, zato lahko pri nas delajo kar se jim zljubi.
webman
# 04.10.2017 ob 07:13
CSI Postojna Cave se že pripravlja...
d2_techno
# 04.10.2017 ob 09:09
Lani sem pri prenočevanju v bivaku Marusich pod Kaninom (na IT strani) naletel na dva italjana iz Milana (60+ let). Sama sta povedala, da sta že spomladi nastavila v nekaj brezen po Kaninskih podih vabe in da iščeta redke vrste žužkov. Povedala sta tudi, da se ni kaj dosti ujelo. Sem si mislil: "Starčka si želita pred smrtjo najti redkega hroščka in prispevati k biospeleološki znanosti". Zdaj pa ta članek! Sicer se takrat s tem nisem kaj dosti ukvarjal, ker sta možica ob 19h v bivaku že spala in zjutraj ob 6h, ko sem odšel prav tako dremala. Ampak, ko nekaj takega prebereš in se ti poklopi film v katerem si odigral vlogo naivneža, hmm. Še bom hodil po teh prečudovitih gorah in naivnost zna ob naslednji priliki zamenjati kak bolj oster pristop do hroščkarjev.
ivod
# 04.10.2017 ob 07:14
... ta članek se bere kot opozorilo lopovom ... in ... kako, da niso zasačili še nobenega ? ... in na lončkih so prstni odtisi: so arhivirani itd ? ... določiti nagrado za prijavitelje lumpov in kazen za tatove ...
Skippy
# 04.10.2017 ob 07:35
@Miham
ko otroci mislite, da samo kazen zapišeš in bo že red. Takšne argumente poslušamo pri vsem, 20 let smo jih v prometni politiki. Samo to še zapišemo in bo red!!!!
StricaOdZadi
# 04.10.2017 ob 08:37
Lahko pomagam policiji?

1. Zgleda ima porednež rad češke jogurte ene male mlekarne...
2. Glede na umazanost lončkov bi se na njih veretno dalo dobit prstne odtise.
3. Mogoče bi lahko v jame postavli tako kamero, ki se vžge ob zaznavi gibanja.
4. Mogoče bi lahko v jame kakšno naparvco, ki se vžge ob zaznavi gibanja, pa SMS pošlje.

Če ga ne najdete v roku enga mesca, vam ga pridem jst ulovit.
Miham
# 04.10.2017 ob 07:42
Skippy

seveda, če se zakon dosledno izvaja ima učinke, če ne, pa ne....

recimo, ko bi ti na cesti kjer je dovoljeno voziti 50 km/h vozil vsakič 60 km/h in vsakič dobil kazen 100 EUR bi ti hitro zmanjkalo denarja...
ker gre za tujce bi jih bilo treba takoj v pripor zbasat zaradi begosumnosti...dokler ne plačajo, in ker jih je težje ujeti, se kazen toliko zviša, da jim ne pride več na misel.
Krimsky
# 04.10.2017 ob 08:03
Kaj pa če bi ...
~
... nastavili še malo večji 'lonček' ... predniki so tako ulovili še mamuta ...
mile952
# 04.10.2017 ob 09:35
Seveda je treba ta kriminal preprečiti. Ne verjamem, da gre večinoma za tujce, po moje je več domačih jamarjev, ki si tako lajšajo svojo finančno podhranjenost. Kamere in visoke kazni, druge ni.
DULE50
# 04.10.2017 ob 10:58
Nič ne delajo brez prisotnosti domačinov,
tron
# 04.10.2017 ob 10:58
"Lahko pomagam policiji?

1. Zgleda ima porednež rad češke jogurte ene male mlekarne...
2. Glede na umazanost lončkov bi se na njih veretno dalo dobit prstne odtise.
3. Mogoče bi lahko v jame postavli tako kamero, ki se vžge ob zaznavi gibanja.
4. Mogoče bi lahko v jame kakšno naparvco, ki se vžge ob zaznavi gibanja, pa SMS pošlje.

Če ga ne najdete v roku enga mesca, vam ga pridem jst ulovit."

Se brezveze trudiš, ker so IZREDNO neiznajdljivi, ni jim.
Enako bi lahko naredili za marsikak vandalizem, takšne kamere so pa po 40 eur, medtem, ko je strošek vandalizma in drugih kriminalnih dejanj izredno visok.
Mirko Tipka
# 04.10.2017 ob 11:12
toliko sestankov, povezovanja, komuniciranja, pretečenega časa.... pa še nobenega niso ujeli. NESPOSOBNI STE Mina Dobravc. Najbolje, da odstopite in pustite prostor človeku, ki bo tudi ukrepal, ne pa samo sestankoval in se pogovarjal po telefonu
valcek2010
# 04.10.2017 ob 07:33
mah treba nastavit kamere senzorje ko pride v jamo ga počakat pred jamo z lončom v roki 10k€ in to je to
pol pa bi hitro polnili proračun, ne pa da se inkansani spravljajo z nekimi novim fintami, da lahko dalje izčrpavajo kakrsne koliko javne zavode v imenu svojega udobja v balonu
20657
# 06.10.2017 ob 13:51
Stvari niso tako enostavne, zapiranje jam in nastavljanje kamer praviloma ni ustrezna rešitev. Jam je pri nas preko 10 000, torej preveč, da bi se ukvarjali z vsemi. Vhodi so raznih oblik, mnogi neprimerni za zapiranje. Kamere potrebujejo energijo in podatkovno povezavo v svet, oboje je v jamah izredno težko zagotoviti. Zaklenjena vrata brez nadzora so "nebranjena tehnična ovira" in jih divjim lovcem ni težko dvakrat letno vlomiti. Pač pa zapiranje jam odvrne poštene in dobro misleče obiskovalce, tako da so morebitne nedovoljene pasti še bolj na varnem pred tem, da bi jih kdo odkril ...
atanosečasn
# 04.10.2017 ob 09:16
Ne vidite prave rešitve: preimenujte ga v: Hazael Gaylord Kaufmann
sagoza
# 06.10.2017 ob 13:23
zapret vse jame in nastavt kamere, zelo enostavno. v Hoferju dobiš dnevno/nočno kamero ki snema ko se kaj premakne za 100 evro
Resnica123
# 04.10.2017 ob 13:00
Tale clanek so hitro umaknili, je katalonija bolj pomembna.
don_lavtarini
# 04.10.2017 ob 11:01
90%ljudi se zgraža ob članku, ostali pa že jogurte jejo
gesan
# 04.10.2017 ob 08:52
Krimsky
# 04.10.2017 ob 08:03
Kaj pa če bi ...
~
... nastavili še malo večji 'lonček' ... predniki so tako ulovili še mamuta
............................
hahaha, dobra!
Ampak, oni so ga očitno hotli ujet, v tej zgodbi se jih pa mnogo več kot očitno kar zelo spreneveda!
HOR
# 04.10.2017 ob 10:14
Je ze taka kriza v EU, da ljudje po jamah zuzelke nabirajo...
gesan
# 04.10.2017 ob 08:51
Kdo po jamah nastavlja pasti redkim hroščem? Kaže, da tujci.
...............................
Itak!
Vse so tujci krivi!
Le kako za vraga lahko sami pridejo do jam in v jame, da lahko to počno prav neopaženo, da nihče ne ve?!?
:)
Kazalo