Okolje
Odvoz poškodovanega drevja iz gozda. Foto: BoBo
Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove Slovenije opozarja, da je po naravnih ujmah stanje na terenu precej bolj zapleteno in delo veliko bolj nevarno. Foto: BoBo
Potreben sanitarni posek po vetrolomu, ki je Slovenijo prizadel med 11. in 13. decembrom 2017. Foto: Zavod za gozdove Slovenije
Obnova poškodovanih gozdov poteka tako po naravni poti kot s saditvijo sadik gozdnega drevja. Skupno bo zaradi naravnih ujm v zadnjih letih treba obnoviti za dobrih 30.000 ha gozda, od tega se bo s sadikami obnovilo okoli 1600 ha, za kar potrebujemo skoraj milijon sadik letno. Spomladi 2018 je bilo posajenih 250 ha gozda oziroma prek 450.000 sadik, obnova gozdov pa se bo nadaljevala v jeseni.
Posušeni vrhovi smrek nakazujejo, da je drevo napadel lubadar. Foto: BoBo
VIDEO
Teden gozdov v znamenju...

Dodaj v

Po vetrolomu še vedno kritično v gozdovih na Postojnskem in Kočevskem

Slogan letošnjega Tedna gozdov: Gozd je kultura
30. maj 2018 ob 16:09
Ljubljana - MMC RTV SLO

Slovenske gozdove v zadnjih letih zaradi podnebnih sprememb pestijo naravne ujme v obsegu, ki ga v zgodovini ne pomnimo, žledolomu pred štirimi leti so sledili napadi podlubnikov in nato še močan vetrolom.

Teden gozdov vsako leto konec maja poveže vse institucije, ki skrbijo za slovenski gozd, in širši javnosti posebej predstavi pomen gozda in gozdarstva za blaginjo celotne družbe. Letošnji teden gozdov poteka med 28. majem in 3. junijem; zaznamuje ga več kot 80 dogodkov pod sloganom Gozd je kultura. Gozdarstvo se namreč letos pridružuje zaznamovanju evropskega leta kulturne dediščine, saj je dediščina gospodarjenja z gozdom kot največjim slovenskim naravnim bogastvom tudi kulturna vrednota, ki je rezultat načrtnega in skrbnega dela starejših in zdajšnjih rodov. O novodobnih izzivih v gozdarstvu smo se ob Tednu gozdov pogovarjali z Andrejem Breznikarjem z Zavoda za gozdove Slovenije.

Ujma za ujmo
Leta 2014 je žledolom poškodoval 9 milijonov kubičnih metrov lesa in predstavlja največjo katastrofo v zgodovini slovenskih gozdov. Zaradi številnih poškodovanih dreves, ki so obležala v gozdovih, je sledil še množičen napad podlubnikov. Poškodovano drevje je namreč idealno gojišče zanje, še posebej če sledijo vroča in suha poletja, saj so to najprimernejše razmere za njihovo razmnoževanje. Podlubniki so tako med leti 2014 do 2017 povzročili še za 6,5 milijona kubičnih metrov škode, pojasnjuje Andrej Breznikar.

Tik pred novo ujmo je kazalo, da se stvari obračajo na bolje: "Jeseni 2017 se je začelo kazati, da populacija podlubnikov le upada," pojasni Breznikar, nato pa je znova udarilo: "Decembrski vetrolom je poškodoval dobra 2 milijona kubičnih metrov drevja, kar pomeni, da je močneje poškodovanih 20 odstotkov gozdov." Vetrolom je torej takoj, ko so se podlubniki tri leta po žledolomu začeli umirjati, ponudil novo možnost za njihov razvoj. "Zato je tako pomembno, da se te zadeve čim prej sanirajo, roki za spravilo iglavcev so zelo kratki, tam do konca junija naj bi bila večina pospravljena," lastnike k čim hitrejšemu ukrepanju poziva Breznikar, kajti: "V poškodovanih drevesih se bodo spet začeli razvijati podlubniki, in če bo poletje vroče in sušno, lahko to pomeni nov zagon tej populaciji." Zato Breznikar sanacijo po vetrolomu opiše kot bitko s časom, v katero se vlagajo intenzivni napori.

Kljub temu je bilo prvih pet mesecev tega leta, kar se tiče podlubnikov, zelo spodbudnih: "Zaenkrat se kaže približno tretjina tiste količine, ki je bila lani, kar pomeni, da je populacija trenutno nizka," je optimističen Breznikar, a doda, da so določeni predeli, kot je zgornja Gorenjska, še vedno pod hudim udarom: "Tam je ta boj proti lubadarju še v polnem pogonu."

Doslej sanirana polovica v vetrolomu poškodovanega lesa
Po najnovejših podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo do 21. maja posekanih za dober milijon kubičnih metrov poškodovanega drevja, kar predstavlja približno polovico lesne mase, ki je bila poškodovana v decembrskem vetrolomu. Najbolje so sanirana področja Tolmina, osrednje Slovenije in Novega mesta, torej območja, kjer je bilo škode manj. Najbolj kritično je še vedno na Postojnskem in Kočevskem, kjer je bilo poškodovanih gozdov največ. Sicer pa je polovico vse škode vetrolom povzročil v državnih gozdovih.

Na vprašanje, kako poteka sanacija glede na lastniško razpršenost slovenskih gozdov, Breznikar odgovarja, da so se tokrat zasebni lastniki na pozive k hitri sanaciji kar dobro odzvali: "Delež realizacije sanitarnega poseka je vse višji in je trenutno okoli 57 odstotkov v zasebnem sektorju," pojasni in doda: "Problem je samo v tem, da se v zasebnem sektorju z nastopom intenzivnih del v kmetijstvu, intenzivnost dela v gozdovih zmanjša." Breznikar še spomni, da je sanacijo vetroloma zelo upočasnil sneg v februarju in prvi polovici marca, ko je bilo delo na terenu nemogoče.

Letos so se v gozdu smrtno ponesrečili že štirje ljudje
V letu 2014, ki ga je zaznamoval žledolom, se je smrtno ponesrečilo kar 18 gozdnih delavcev. "Z intenzivnimi tečaji varnega dela v gozdu, z opozarjanjem, s subvencijami za nabavo ustrezne opreme za delo v gozdu smo uspeli znižati število smrtnih žrtev," pojasni Breznikar in doda, da je bilo tako leta 2017 smrtnih nesreč v gozdu sedem, letos pa so tudi zaradi nujne sanacije po vetrolomu v gozdu življenje izgubili že štirje ljudje. Ker gre še vedno za zelo nevarno delo, Breznikar meni, da velja resno opozorilo vsem lastnikom gozdov: "Kljub temu da se mudi, je treba delati preudarno in na varen način."

Cena spravila: okoli 20 evrov na m3
Če za delo v gozdu nimamo primerne opreme in nismo ustrezno usposobljeni, je bolje najeti zunanje izvajalce, meni Breznikar. Cena sečnje in spravila je sicer odvisna od razmer, povprečno pa se giblje med 18 in 20 evri na kubični meter. Tak poseg je običajno tudi bolj strokoven, saj mora usposobljen izvajalec imeti ustrezno registracijo, ki jo preverja tudi gozdarska inšpekcija. Tiste, ki se dela lotijo sami, Breznikar še enkrat spomni, naj ne pozabijo na obvezno opremo: čelado, rokavice, opremljeno motorno žago in primerno obutev. Hkrati opozarja, da morata biti pri sečnji v gozdu vedno prisotna najmanj dva delavca: "Zato, da se lahko obveščata o tem, če se kaj zgodi pri delu, pri roki pa morata vedno imeti torbico prve pomoči."

Gozd in kulturna dediščina
Zavod za gozdove Slovenije ob letošnjem Tednu gozdov poudarja, da je v gospodarjenje z gozdom vključeno tudi varovanje naravnih in kulturnih vrednot v gozdovih. Spominjajo, da je gozd pogosto navdih za kulturna in umetniška dela, les pa je v izdelkih in v različnih drugih rabah pogosto del slovenske kulturne dediščine.

Breznikar pravi, da lahko tudi tradicijo dela v gozdu razumemo kot neke vrste kulturno dediščino, ki je nastajala skozi leta. Med lastniki gozdov so se izkušnje prenašale iz roda v rod. "Včasih je to delo potekalo predvsem z drugačnim, ročnim orodjem, na način, ki je bil do gozda čim bolj prijazen," pravi Breznikar in doda, da je to dediščina, ki jo skušajo ohranjati. Včasih je prevladovalo konjsko spravilo lesa, ki je naravi zelo prijazno, a z današnjega vidika neučinkovito. Sečni stroj poseka okoli 200 kubičnih metrov na dan, kar je desetkrat več, kot zmore sekač, ki lahko na dan poseka od 10 do 20 kubičnih metrov lesa.

Toda invazivne načine dela v gozdu, kot sta strojna sečnja in izvoz lesa, skušajo gozdarji locirati na tista področja, kjer ne povzročajo škode. "Želimo namreč ohraniti sonaraven način dela v gozdu, in to pomeni tudi, da pustimo stanje v gozdu takšno, kot je bilo prej, torej ni še večje škode po tem, ko se les odstrani iz gozda," sklene Breznikar.

Larisa Daugul
Prijavi napako
Komentarji
presenečen
# 30.05.2018 ob 16:31
Kako gre že kočevska matematika,:

posekaš drevesa kao 4. klase prodaš hlodovino 1. klase. Razlika izgine neznano kam;)
Ta žleht
# 31.05.2018 ob 01:22
@HOR
# 30.05.2018 ob 20:58

Točno! Praktično vsa smreka na Pokljuki, Jelovici in ostalih manjših zasebnih gozdovih je umetno zasajena oziroma umetno ohranjena (z izsekavanjem drugih vrst). Tam je prvotno rasel mešani gozd, na Pokljuki in Jelovici pa gorska bukev (vse izsekano za potrebe oglarstva).

Pogled na manjše zasebne gozdove po sanaciji zaradi podlubnika je razveseljiv. Ostala so drevesa, kot sta javor in kostanj ter dobila svetlobo. V podrasti, ki ne bo več pogozdena, pa ravno tako prevladujeta javor in kostanj. Trenutno tam raste podrast z malino in robido. Pravo bogastvo za čebele in čebelarje.

Ponovno pogozdovanje s smreko je neumnost. Še posebej na kraškem področju. Še najbolje bi bilo vse pustiti, da se pogozdi po naravni poti.

Žled in vetrolom je naredil veliko ekonomske škode lastnikom gozdov. Naravi pa prav nobene!
Meteorit
# 30.05.2018 ob 19:14
Točno tako, procesor pred sabo pobere vse, tudi zdravo drevje, ker mu je edina matematika kubik na uro, ostalo ni pomembno. Pa ne samo procesor, po žledu so največ hlodovine spravili iz gozdov, ki jih žled sploh ni prizadel. Ne kamioni, kompozicije prve klase so šle na črno v tujino. Inšpektorji so jih celo nekaj dobili, napisali kazni (500€), storilci so jih smeje plačali, in kradli dalje.

ZGS potrebuje večja pooblastila, manj birokracije in več terena. Če gozdarja ni gozdu, delajo vsi ostali kar hočejo. Od sečnih podjetij ki kradejo, motokrosistov ki po gozdu rovarijo, tujcev ki z džipi iščejo neprevožene vlake, sosedov, ki gobarijo po 50+kg gob/dan.....in še in še.

Revirnemu džipa, značko in orožje. Pa marš v gozd delat red. Revirni je odgovoren* za svoj revir!

*Odgovornost je beseda, ki je iz besednjaka javne uprave praktično izginila, lahko jo uporabljamo kot arhaizem.
mmcmatto
# 31.05.2018 ob 16:36
Kakršen gospodar (gozdar) takšen gozd. Sonaravna sečnja v gozdu in ekonomsko pogozdovanje ne gresta skupaj. Da pa katerikoli delovni stroj lahko zapusti prvotno stanje terena so pa tudi bučke. Ni časa! Videno prevečkrat, ko iz gozdnih poti nastanejo neprevozne hudourniške vlake. In potem smo na udaru gorski kolesarji!?
Gospoda revirni, enake vatle, prosim!
EBEL-Acroni
# 30.05.2018 ob 19:25
Prosim vas, ne govorite na pamet. Delam kot izvajalec in to ni res, da se podira vsepovprek, kam pa pridemo?
HOR
# 30.05.2018 ob 20:58
@DETROITS
# 30.05.2018 ob 17:01
"...Račune poslati v ZDA, Trumpu, ker je odstopil od sporazuma o podnebnih spremembah..."


...
To nima nobene zveze s podnebnimi spremembami in še manj s Trumpom pać pa z prevelikim ekonomskim pogozdovanjem z neavtohtonimi sortami dreves - iglavcev...
Brokoli1976
# 30.05.2018 ob 18:30
Vsaj v Celju opažam je vsaka ujma izgovor, da se na črno posega čimveč. Ponavadi se prizadetih dreves sploh ne dotaknejo, samo šibajo zdrava drevesa iz gozda. Glej kot učni primer gozd ob cestici Celje-Kasaze.
stanolio
# 02.06.2018 ob 20:43
Govorite pa nimate pojma. Pokljuka in Jelovica sta edina naravna rastišča smreke v Sloveniji, sem gozdar in si niti približno ne dovolim blesavih komentarjev, ki nimajo strokovne podlage. Gozd je po naravi domovanje divjadi, ne glede na lovstvo. Zato so besede o škodah po divjadi besede neumnežev, ki narave sploh ne razumejo. Če je tako bi moral nekdo odrediti odstrel ene milijarde ljudi, keR nas je na svetu preveč in delamu planetu zemlja veliko škodo. Nehajte ga srat no!!!!!
HOR
# 31.05.2018 ob 14:24
@Ta žleht
# 31.05.2018 ob 01:22

Ja, v tej smeri...
HOR
# 31.05.2018 ob 14:27
@Bokisan
# 31.05.2018 ob 11:18
"...Ogromna populacija divjadi predstavlja večjo grožnjo gozdu kot vsi žledolomi, vetrolomi in lubadar skupaj (gledano z ekonomskega vidika)..."


A mi nimamo domačih lovcev, pa tudi sosednjih italijanskih, ki radi plačajo, da kaj ustrelijo...!?
Bokisan
# 31.05.2018 ob 11:18
@Ta žleht

Podrast z robido bogastvo? Najbolje, da posekamo ves gozd in pustimo naravi, da gre svojo pot. Kako bogata podrast bo šele takrat.

Največja ovira gozdu pri samoobnavljanju predstavlja pre-številčna divjad (srnjad in jelenjad), ki se veselo hrani z mladikami dreves (predvsem z najkakovostnejšimi listavci kot so javor, hrast...)

Ogromna populacija divjadi predstavlja večjo grožnjo gozdu kot vsi žledolomi, vetrolomi in lubadar skupaj (gledano z ekonomskega vidika).
DETROITS
# 30.05.2018 ob 17:01
Račune poslati v ZDA, Trumpu, ker je odstopil od sporazuma o podnebnih spremembah.
Kazalo