Razsežnost poplav, vidna iz zraka. Foto: Srečko Čuš
Razsežnost poplav, vidna iz zraka. Foto: Srečko Čuš
Poplave v Malečniku
Poplave so po besedah ministra za obrambo Hojsa povzročile še več škode, kot so najprej mislili. Foto: BoBo
Poplave v Podravju
Poplave, ki jih v takšnem obsegu niso pričakovali. Foto: Srečko Čuš
HE Formin
Razmere pri hidroelektrarni Formin. Foto: Srečko Čuš
Poplave
Zavarovalnice svetujejo, naj zavarovanci ne hitijo s prijavami škod, saj bodo prijave sprejemali še ves naslednji teden oziroma vse do takrat, ko bo potrebno. Svetujejo jim, naj zaščitijo svoje premoženje, da se škoda ne povečuje, kolikor je to v teh razmerah mogoče. Foto: BoBo
Škoda v poplavah
Številni objekti so poškodovani. Foto: MMC RTV SLO/TV Maribor
Kako bo potekala sanacija?
Voda uničevala, kar so desetletja gradili
Poplave: V torek najhuje na Ormoškem
Kako velike bodo posledice poplav?

inister Zvonko Černač zagotavlja, da država ima rezerve za sanacijo škode. Vlada naj bi o ukrepih odločala v četrtek.

Ukrepi za sanacijo bodo sicer sprejeti po popisu škode, ki je po Černačevih besedah, velika. "Sredstva (za sanacijo, op. a.) bodo črpana iz ustreznih rezerv, v enem delu, kar se tiče infrastrukture, pa bodo tudi na ustrezen način prerazporejena v skladu s prioritetami, ki bodo določene," je dejal minister za infrastrukturo in prostor, ki si je ogledal posledice poplavljanja Drave, Meže in Mislinje v Dravogradu.

Manjši del sanacije že poteka, predvsem reševanje manjših poškodb in odstranjevanje, najpomembneje pa je, da poplave niso zahtevale žrtev, je dejal Černač. V nadaljevanju odpravljanja škode bodo najprej na vrsti tiste ceste in komunikacije, kjer ni prehodnosti, nato pa bodo opravljeni večji posegi.

Erjavec: Ni res, da bi prepozno ukrepali Zunanji minister Karl Erjavec je zavrnil navedbe, da je za veliko razsežnost poplav ob Dravi odgovorno tudi zunanje ministrstvo, ker ni pravočasno ukrepalo. Priznal je, da je razsežnost poplav tudi posledica tega, da je Avstrija odprla svoje jezove na Dravi. Po njegovih besedah je za to odgovorna mešana avstrijsko-slovenska komisija za upravljanje z Dravo, ki pa zagotavlja, da so bili vsi postopki izpeljani v skladu s protokoli in zakonodajo. So pa strokovnjaki prepričani, da gre za tako katastrofo, da bi jo bilo nemogoče preprečiti, je dodal.
.
Vlada bo verjetno na prihodnji seji govorila o pomoči za odpravo najhujših posledic vodne ujme. Škodo morajo sicer najprej oceniti občinske komisije. Če bo ocena škode v okvirih, ustreznih za pridobitev evropske pomoči, bo Slovenija po ministrovih besedah za to pomoč tudi zaprosila. Članica Evropske unije lahko za pomoč iz solidarnostnega sklada EU zaprosi, če ocenjena škoda znaša več kot tri milijarde evrov ali več kot 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Po pravilih EU se pri odločanju o dodelitvi sredstev iz solidarnostnega sklada upošteva celotna škoda, a denar je lahko porabljen samo za stroške, ki so jih prijavile javne oblasti. Denar je tako lahko porabljen le za škodo, ki je ni mogoče zavarovati, ne pa na zasebnih objektih.

Korošci šokirani zaradi velike škode
Na Koroškem je poškodovanih okoli sto objektov. Korošci so po besedah županje Dravograda Marijane Cigale zaradi velikega števila poškodovanih objektov "precej šokirani". Poškodovane so ceste, mostovi, hiše, industrijska cona, kanalizacija, kolesarska steza, je naštela Cigalova. Most na povezovalni cesti med Dravogradom in Črnečami je že odprt, a je po besedah županje "počen in po laični oceni potreben sanacije."

Županja pričakuje pomoč države, saj je razdejanje posledica divjanja "državnih rek". "Ves čas imamo občutek, da se moramo z državo pogajati, kadar je treba kaj postoriti na teh rekah," je pripomnila.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav se jev Slovenj Gradcu srečal s predstavniki koroških podjetij, ki so v ponedeljkovih poplavah utrpele škodo. "Zadeva je katastrofalna, podjetja so utrpela veliko škode," je dejal. "Prva prioriteta je zagon proizvodnje in tukaj je treba pomagati," je zatrdil. Škodo v podjetjih v Slovenj Gradcu je povzročilo predvsem poplavljanje potoka Suhodolnica in poplave vzdolž reke Mislinje. V nekaterih od ponedeljka stoji proizvodnja, zaposleni pa so pomagali pri čiščenju mulja in saniranju posledic.

Najprej odprava posledic, nato sanacija
Na terenu je bil tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, ki je dejal, da se je spet zgodila katastrofa velikih razsežnosti. Minister je na obisku Zgornjesavinjske doline napovedal pripravo sanacijskega načrta, Najprej bo treba odpraviti posledice poplav, poravnati račune do gasilcev in civilne zaščite, ki se je znova izkazala, potem pa bo država posegla v proračunsko rezervo za sanacijo.

Koliko bo teh sredstev, minister ni povedal. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč sicer določa, da se lahko proračunska sredstva uporabijo za odpravo posledic naravnih nesreč, za katere je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.

Hojs: Razmere so res katastrofalne
Minister za obrambo Aleš Hojs pa si je poplavljeno Podravje ogledal s helikopterjem. Pravi, da so razmere "res katastrofalne"in pričakuje, da bo vlada o prvih ukrepih za sanacijo škode odločala v četrtek. Svar je po njegovih besedah še precej hujša, kot so mislili še v ponedeljek popoldne.

"Nižje od Ptuja zadeve pravzaprav še sploh niso utečene, zato bo pravo stanje verjetno vidno šele jutri. Je pa dejstvo tako, da bo treba dati vse razpoložljive sile na teren," je povedal. Pripadniki Slovenske vojske so se aktivno vključili v urejanje razmer. Je pa minister izpostavil tudi, so nekateri objekti, predvsem novi, narejeni tam, kjer ne bi smeli biti narejeni.

Na Gorenjskem najbolj prizadet Lip Bled
Poplave, ki so v ponedeljek prizadele Gorenjsko, so največ škode v gospodarstvu regije povzročile v podjetju Lip Bled, kjer so danes vendarle uspeli zagnati proizvodnjo. Črpanje vode je bilo potrebno tudi v kranjskem Iskraemecu, kjer so škodo uspeli preprečiti, voda pa je zalila podjetje Klima Belehar, kjer so se na poplave dobro pripravili.

Zavarovalnice že zbirajo podatke o škodi
Po oceni Zavarovalnice Triglav naj bi škoda po poplavah na severovzhodu države znašala okoli 10 milijonov evrov. Zavarovalnica Adriatic Slovenica pa ocenjujejo, da bi pri njihovih zavarovancih škoda lahko dosegla od 1,5 do dva milijona evrov. Poudarjajo sicer, da so to zgolj prve ocene.

Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But bo izdal sklep o začetku ocenjevanja poplavne škode. Prvi posnetek stanja je pokazal, da je bilo v poplavah poškodovanih več kot 2200 objektov po vsej državi, je dejal But. Obiskal je Ljubno ob Savinji, kjer iščejo rešitev za podrti most oziroma kako 250 tamkajšnjim krajanom čim prej omogočiti dostop do ceste. Občina Ljubno ob Savinji je, kot je dejal But, že poskrbela za čiščenje naplavljene hlodovine, da bi razbremenili tisto, kar je še ostalo od mostu. Uprava za zaščito in reševanje bo v sredo poslala strokovnjake, da preučijo možnost postavitve začasnega mostu.

Zaradi poplav je v ljubenski občini pretrganih veliko cestnih povezav, prav v Ljubnem pa je močno poškodovana cesta Mozirje-Luče. V tej občini je Savinja poplavila vsaj 50 objektov, sprožilo se je več kot 15 plazov, eno gospodarsko poslopje pa je voda odnesla.

Pretrgan je vodovod za Ljubno, na določenih mestih je še vedno motena oskrba z vodo. Med drugim so gasilci v ponedeljek iz poplavljenega vozila rešili eno osebo. V Nazarjah je poplavilo kulturni dom, ki ga znotraj čisti 30 pripadnikov Slovenske vojske, zunaj pa gasilci.

Na severovzhodu Slovenije za okoli 10 milijonov evrov škode
Zavarovalnica Maribor je že začela ocenjevati škodo na območju severovzhodne Slovenije. Po do zdaj zbranih podatkih je škoda ocenjena na okoli 10 milijonov evrov. Gre za škodo na individualnem premoženju, pa tudi na železniški in elektroinfrastrukturi ter poslovnem segmentu, pojasnjujejo v zavarovalnici. Zavarovanci te zavarovalnice lahko škodo prijavijo na številki 080 19 20, na spletnem mestu družbe ali pri svojemu zavarovalnemu zastopniku.

Na zavarovalnici opozarjajo, da je še vedno najpomembnejše, da ljudje zaščitijo svoje življenje in šele nato fotografirajo povzročeno škodo. Objekte naj ljudje zavarujejo tako, da ne nastane nova, še večja škoda, nato pa naj vzpostavijo stik z zavarovalnico.

Zavarovalnica Maribor je zaradi velike škode na mariborskem in ptujsko-ormoškem delu odprla dodatne telefonske številke, na katere se lahko zavarovanci obrnejo z vprašanji glede zavarovanj, načina prijave škod in vsem, kar je povezano z zavarovanji in škodo zaradi poplav.

Zavarovanci, ki so utrpeli škodo na premoženju, se lahko z vprašanji o zavarovanju, načinu prijave škode in vsem, kar je povezano z zavarovanji in škodo zaradi poplav, obrnejo neposredno na za to vzpostavljene telefonske številke.

Kako bo potekala sanacija?
Voda uničevala, kar so desetletja gradili
Poplave: V torek najhuje na Ormoškem
Kako velike bodo posledice poplav?