Okolje
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 8 glasov Ocenite to novico!
Toplo in vlažno vreme je spodbudno za rast rastlin, obenem pa so to zelo ugodne razmere za razvoj bolezni in škodljivcev. Foto: BoBo

Dodaj v

Večja poraba pesticidov zaradi nestabilnega vremena

Močni nalivi ne pomenijo, da so kmetijske površine dobro zalite
7. junij 2018 ob 08:12
Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Letošnje nenavadno dolgo spomladansko obdobje visokih temperatur z nevihtami je zelo zahtevno za kmetijsko pridelavo. Nestabilno vreme namreč ugodno vpliva na razvoj bolezni in škodljivcev.

Zato bodo v kmetijstvu porabili več pesticidov. Težavne razmere se utegnejo pokazati tudi na pridelku na površino.

V zadnjih 14 dneh imamo izjemno visoke dnevne temperature za ta čas, pravi Gregor Gregorič z agencije za okolje (Arso), saj so kar za od tri do pet stopinj nad povprečjem. S tem so povezane nevihte.

Nenavadno je, da so se letos neurja s točo pojavila že v maju. Ob obilici neviht pa imajo na Obali in v jugovzhodni Sloveniji že od aprila naprej podpovprečno količino padavin. Žal močni nalivi ne pomenijo, da so kmetijske površine dobro zalite.

"Velik delež padavin pade v zelo močnih nalivih in ta voda razmeroma hitro odteče v struge in nima blagodejnega vpliva za razmere v kmetijskih tleh," pravi Gregorič.

Toplo in vlažno vreme je spodbudno za rast rastlin, obenem pa so to zelo ugodni pogoji za razvoj bolezni in škodljivcev.

"Sadjarstvo vinogradništvo, v poljedelstvu je zelo izpostavljen krompir v tem času, nedozoreli posevki žit, potem je marsikje težko v koruzi zatirati plevele, zato ker na marsikatere površine sploh ne pridejo zaradi razmočenosti terena in podobno," našteva Iris Škerbot s kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje.

Visoka vlaga povzroča težave tudi v rastlinjakih. Zato je letos večja poraba pesticidov, čeprav stroka v zadnjih letih poudarja pomen izvajanja preventivnih ukrepov in metod za krepitev rastlin.

Dejstvo je, da so dobro zasnovani ekološki posevki odpornejši proti neugodnim vremenskim razmeram. Razmere med mikrolokacijami se zelo razlikujejo, in ker stabilnega vremena še ne pričakujemo, strokovnjaki svetujejo pridelovalcem pozorno spremljanje nasadov in posevkov, za rastline, poškodovane od toče, pa uporabo sredstev na podlagi aminokislin.

Jernejka Drolec, Radio Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
Čuk
# 07.06.2018 ob 08:53
To pa je monokultura in GOLA zemlja.
Pri takšni količini padavin in visokem deležu močnih nalivov dobesedno spira vrhnje rodovitne plasti v potoke.
Marsikaj bi se dalo, ampak potem spet nekdo izostane pri dobičku kajneda?
Toliko je znanja za sonaravno in brezkemično kmetovanje a je treba prodati gnojilo, škropivo in podobno sranje, ter proizvajati pridelek v količino - nihče pa se ne vpraša o kvaliteti.
zserbinek
# 07.06.2018 ob 11:45
Dejansko je letos zaradi nadpovprečne količine padavin marsikaj drugače, kot je bilo prejšnja leta. Za primer, letos v sadjarstvu zaradi zelo mokrih tal zaznavamo močnejši pojav Phytoftore cactorum (gniloba koreninskega vratu), ki je v večini let pač ni opaziti. In sadjar bo v takem primeru pač moral poseči po škropljenju, drugače mu bodo drevesa propadla. Ljudje pa bi vseeno radi jedli jabolka.
Kar se tiče monokultur; največji problem je to v poljedelstvu, kjer imaš dejansko goste posevke ene kulture, običajno brez kakršnegakoli problema, kjer ni nobene biodiverzitete. Prav nasprotno je recimo v sadovnjakih, vinogradih, govorim vsaj večji del Slovenije z izjemo Primorske, kjer imajo večinoma čisto obdelavo tal. Pri nas Med drevesi še vedno raste trava, tako da imaš prostor za koristne žuželke, predatorje ipd. Vedno več se zadjne čase vlaga napora v iskanje primernih gostiteljskih rastlin za določene predatorje, ki bi v končni fazi lahko pomagali zmanjšati uporabo pesticidov, predvsem insektcidov v sadjarstvu.
Obstajajo tudi odporne sorte jabolk in vinske trte, spet pa to ne pomeni, da so odporne na škodljivce, vendar samo na nekatere bolezni.
Pri sredstvih za krepitev rastlin je, žal, zadaj še vedno večinoma fitofarmacija, ker so pač ugotovili, da ljudje tudi to kupujejo. Z izjemo nekih naravnih izvlečkov koprive, komarčka, preslice, morskih alg ali podobnega, je vse ostalo isto čista kemija. So pa ta sredstva večinoma registrirana kot listna gnojila, zato tudi ni karenčnih dob, ker se smatrajo, da so "varna". Se pa tudi najdejo ostanki teh sredstev v pridelku, če se jih uporablja na pamet.

Pa še malo v bran kmetom. Verjamem, da noben pridelovalec, vključno z mano, ne bi želel škropiti svojih posevkov, sadja, trte,..., samo zato, da lahko škropi ali ker mu je fajn. Sredstva so draga, delo je zamudno, vpliv na okolje tudi ni zanemarljiv. Ampak večina potrošnikov še vedno hoče imeti jabolko pravilne oblike, brez kakršnekoli pike, da o kakšnem črvu v jabolku sploh ne govorimo. To pa je brez kemije zelo težko. Pri zelenjavi je pa zelo podobno.

Kar se tiče "ekološkega"; vse se sliši lepo in prav, vendar ekološko kmetovanje skupaj z standardnimi netolerantnimi oz. neodpornimi sortami sadja, zelenjave ipd. ne gre z roko v roki. Južni Tirolci recimo imajo ekološko pridelano jabolko Zlatega delišesa, ki je ena bolj občutljivih sort na škrlup. Letno sadovnjake škropijo 35-40 krat. Ampak so EKO. Medtem ko pri nas težko najdeš koga, ki bi sadje škropil več kot 15-20 krat.Pa je že to ogromno.
Skratka, vedeti je treba, da ni vse tako lepo, kot se sliši in da je težko pametovati o tem in onem, če imaš doma samo en majhen vrtek, malo zase pač. Za nahraniti vse ostale pa majhni vrtovi več niso dovolj. Žal.
Bistvo vsega, EKO je okej, vendar ne brezpogojno z vsemi kulturami, gre s tolerantnimi ali odpornimi kultivarji. Konvencionalno ali integrirano, kar je danes tako ali tako standard, je tudi okej, če delaš z znanjem in ne na pamet, se držiš pravil, karenc ipd. Z biodinamičnim pa za zdaj še nimam izkušenj, razmišljam pa, da bi drugo leto začel poskusno nekaj v sadovnjaku in vinogradu, da vidimo, kaj se zgodi.
Lep pozdrav in prosim, boljše ne komentirat in prodajati zgodbic, če ne poznate ozadja. Marsikaj se sliši lepše, kot je v resnici.
kazam
# 07.06.2018 ob 10:37
Kake oslarije se spet tu prebira. Kot prvo če je nekaj eko to ne pomeni, da je zrastlo od božje mane fitofarmacija je našla celo tržno nišo v eko pridelavi..sicer pa že lep čas nazaj na rtv odličen dokumentarec eko prevara oz. v prevodu papir vse prenese. Eko pridelava je bolj subvenionirana od konvencionalne. Ne mašat neko vrtčkarstvo z masovno pridelavo, ki dejansko hrani ta svet...100 let nazaj so naši predniki živeli bolj sonaravno kot je kdorkoli danes sposben pa je bilo vsaj pol manj ljudi, ki so preživeli z pol manj kot danes pa je bilo vse lačno in podhranjeno!

lp
opranaglava
# 07.06.2018 ob 09:24
Dejstvo je, da so dobro zasnovani ekološki posevki odpornejši proti neugodnim vremenskim razmeram.
Rešitev je na dlani. Že dolgo. Pri nas bi morali spodbujati "ekološko" (ali kakor želite biodinamično, demeter...) kmetijstvo, ne pa intenzivno, ki temelji na subvencijah in katere rezultat je strupena hrana.
eMZe
# 07.06.2018 ob 09:48
Spet eni pametnjakarji komentirajo.
Monokulture se zelooo različno obnašajo.

Monokultura koruze je lahko popolnoma zdrava brez kakršnega koli škropljenja, tudi v začetku rasti ni treba špricati plevelov. Se pa pleveli zasejejo za naslednjo sezono.
Monokultura krompirja je vedno podvržena napadom plesni in miši/voluharjem. Če koloradarja ni, se ga ni potrebno otepati. Ko pride, imaš pač problem.
Če vsak dan sredi vročega popoldneva pade milimeter dežja, je ogrožena vsaka rastlina, ne samo kmetijska ali monokulturna.

Bi pa rad videl Čuka, kako bo koruzo sejal v špranjice v neokrnjenem travniku, da ne bo gola zemlja.
PONOS
# 07.06.2018 ob 09:45
Permakultura je ključ ter akva ponika..a kaj ko tukaj kemija ni potrebna in posledično korporacije ostanejo brez zaslužka.
kazam
# 07.06.2018 ob 12:09
Biodiverziteta med tržno naravnanimi poljščinami je utvara..to spada na travnik, sadovnjak...si kdaj videl testno podlago (majhen predel ne tretiraš da oceniš delovanje fss-ja) v koruzi? tam ni zmanjšanega pridelka ga enostavno ni!! Biodiverziteta je to da nimamo njive od enega do drugega obzorja ampak, da imaš pokrajino kjer se prepletajo polja, travniki, gozd...ampak ko na eni strani govorijo. da ni biodiverzitete na drugi strani kmete obkladajo z vrtičarji ker te zaplate niso konkurenčne.

Drugo pa.... prav neverjetno je kako različno vreme lahko imamo na tako miniaturnem prostoru naravnost fascinanto. Medtem ko se eni skoraj utapljate v vsakodnevnih padavinah eni tolčemo sušo in to konkretno, ...

lp
Čuk
# 07.06.2018 ob 11:02
Ne mislim toliko na ''eko'' in ''bio'' trgovske fore. Saj je jasno, da so to niše, da so tukaj verjetno zaslužki trgovcev še višji - kaj pa ti v končni fazi prodajo, pa itak pitaj boga kje je zraslo in od kod je bilo pripeljano...
Zavedam se, da za trenutno intenzivno kmetijstvo ni instant nadomestila - ker bi bili v momentu vsi lačni. Razvajeni kot smo.
Gre se za alternativne možnosti, ki bi se jih lahko uvedlo (ali vsaj poskušalo uvajati) npr. gozdni vrtovi, znane permakulturne možnosti sobivanja kultur (npr. žito in detelje) in živali...
Imamo podnebje, imamo razgibano deželo, površinske vode, brezposelno rajo...
zserbinek
# 07.06.2018 ob 14:59
@Regis

Takšnih, kot ste vi, ni dosti. Marsikomu se pač ne ljubi delati na vrtu, ker gre raje v Europark in kupi tam vse, kar potrebuje. Saj kupi potem eko banane in paradižnik pozimi pa jagode, ko jih ni.
Žal je res, da delamo vsi za denar, ampak tudi iz veselja. Pač od nečesa moramo mi tudi živeti.
Kar se tiče fitofarmacevtskih sredstev, se pa ne bi strinjal z vami. Če ne bi bilo treba, jaz ne bi nič škropil, ker na našem posestvu letno za FFS zapravimo 20-25000€, s tem denarjem bi raje šel na ornk dopust ali pa bi si kaj druga privoščil. Pa ne gre čisto tako.
Verjamem, da vrta ne rabite škropiti, in tistih nekaj dreves, verjetno kake stare sorte. Mogoče imate potem nekaj jabolk črvivih, ta tako ali tako prej odpadejo, nekaj škrlupa, nekaj sajavosti, pa vas ne moti. Večino pa to moti.

@Kazam
Jap, res je utvara. Predstavljaj si tiste neskončne kilometre ravnine na Poljskem, v Ukrajini,...
Se pa v tujini že dosti dela na itercroppingu, samo zaenkrat še ni strojev, ki bi znali ločeno pobirati različne poljščine.
Drugače pa v sadovnjaku in vinogradu lahko veliko narediš že s tem, da recimo izmenično mulčiš vsako drugo vrsto, da je vedno nekaj trave v nasadu, potem da robov parcel ne čistiš v "nulo" ampak mogoče pokosiš 1x letno, da se ne zaraste. Potem pa spet pridemo do tega, da sosedi jamrajo, kak to ne zgleda lepo, kako travo maš tam in tam. In začaran krog.

Drugače pa škoda za sušo. Mi smo se pa nedavno še skoraj utapljali v dežju. Zadnjih 10 dni je malo bolj suhih, prej pa od konca aprila vsaj 2-3x tedensko dež. Tam po 40, 50, tudi 100 mm na teden je padlo.
HŽV
# 07.06.2018 ob 09:39
Hjao zdaj niti sonce in dež nista dobra za rastline... Če bi bilo premrzlo itak ni dobro, če je oblačno tudi ne, če manjka dežja pa je suša.
cycoII
# 07.06.2018 ob 09:29
Vremenske spremembe so grožnja, ne pa fantomski migranti.
Kobalt
# 07.06.2018 ob 08:35
A kmetje in "rastlinjakarji" ne upoštevajo kolobarjenja in mešanih posevkov, da se je treba zatekati k pesticidom? Predvsem na mešane posevke se je težje zanašati pri obdelovanju s kmetijsko mehanizacijo. Ali se motim?

Fino bi bilo, če bi @Unseen spisal kak komentar na temo nestanovitega nevihtnega vremena.
valcek2010
# 07.06.2018 ob 10:35
mestna deteta je treba nahranit ne glede na to koliko škropit in koli genetike se uporabi,
tak pač je to
za rastlinjem so živali, ki jedo meso, pa da hitreje rastejo jim treba dodajat dodatke k hrani ;)
HOR
# 07.06.2018 ob 15:35
"...Večja poraba pesticidov zaradi nestabilnega vremena..."

To so le občasna, z vremenom povezana nihanja v uporabi različnih pesticidov, ki se prvenstveno na veliko uporabljajo zaradi načina intenzivne pridelave in temu adekvatnih rastlinskih kultur in povezanih vzrokov...
Lluka
# 07.06.2018 ob 12:57
Dejstvo je, da so dobro zasnovani ekološki posevki odpornejši proti neugodnim vremenskim razmeram

Prosim da me nekdo odpelje na to kmetijo al v Sloveniji ali v tujini, da se prepričam kako je imeti DOBRO ZASNOVANO EKO KMETIJO, da o posevk odporen na vse nevremensko stanje.
zserbinek
# 07.06.2018 ob 11:46
Kar se tiče monokultur; največji problem je to v poljedelstvu, kjer imaš dejansko goste posevke ene kulture, običajno brez kakršnegakoli PLEVELA*, kjer ni nobene biodiverzitete.
bluestar
# 07.06.2018 ob 09:41
Jabolka izpod gorenjskih planin se špricajo čisto vsako noč....
generacija56
# 07.06.2018 ob 10:25
Bayer/Monsanto glifosfat je idealen za zatiranje bolezni, plesni in lahko ga tudi piješ.
Kaj bo pa potem, ni važno...
Regis
# 07.06.2018 ob 12:12
valcek2010 - Nobenega ni "treba" nahranit. Verjemi da če se bodo mogli, se bodo sami. Ne sami sebe povzidgovat kao jst delam dobro za meščane ker oni ne morejo. Vsak dela samo za denar, enako tudi kmetje, vsa fitofarmacevtska sredstva so samo zaradi hitrega in večjega dobička, na dolgi rok ste s tem početjem uničil zemljo, posledično ste krivi za razne bolezni itd... Jaz že 20 let ne škropim ne vrta, ne sadovnjaka, pa na 2000 kvadratnih metrov pridelam hrano za celo družino in to vsako leto. Tako da...
Kazalo