Okolje
Kolesarji, ki redno kolesarijo na delovno mesto, so v primerjavi z vozniki osebnih avtomobilov za 41 odstotkov manj izpostavljeni tveganjem za nastanek srčnih bolezni, diabetesa tipa 2 in posledično za prezgodnjo smrt. Foto: Reuters
Ministrstvo za infrastrukturo pripravlja tudi pravilnik o kolesarskih površinah, ki bo določal minimalne tehnične zahteve, ki se bodo morale upoštevati pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju kolesarskih površin. Foto: BoBo

Dodaj v

Združeni narodi: Kolo lahko služi kot sredstvo razvoja

Svetovni dan kolesarjenja
3. junij 2018 ob 14:54
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Združeni narodi so 12. aprila letos razglasili 3. junij za svetovni dan kolesarjenja (World Bicycle Day). Namenjen je spodbujanju te oblike prevoza kot opozarjanju držav in lokalnih skupnosti, da morajo kolesarjenje upoštevati v razvojnih strategijah in pri gradnji infrastrukture.

"Kolo je enostavno, poceni, zanesljivo, čisto in do okolja prijazno trajnostno prevozno sredstvo," na spletni strani, posvečeni svetovnemu dnevu kolesarjenja, poudarja Organizacija Združenih narodov (OZN). Kolo lahko služi kot sredstvo razvoja, in sicer ne le kot oblika prevoza, ampak tudi kot način dostopa do izobraževanja, zdravstvene nege in športa, so dodali.

Dan, posvečen kolesarstvu, naj bi države spodbudil, da kolesarjenju namenijo posebno pozornost pri oblikovanju razvojnih strategij ter mednarodnih, regionalnih, nacionalnih in subnacionalnih razvojnih politik in programov. Ob tem pozivajo države, naj izboljšajo varnost na cestah in kolesarjenje upoštevajo pri načrtovanju trajnostne mobilnosti in transportne infrastrukture.

Kolesarsko infrastrukturo v zadnjih letih izboljšuje tudi Slovenija. Kot je maja letos ob podpisu dogovora o sodelovanju pri izvedbi kolesarske povezave 4P poudaril odhajajoči minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, namerava Slovenija v nekaj letih preplesti in povezati slovenske občine s kolesarskimi potmi.

"Investicija je vredna skoraj 250 milijonov evrov in skoraj 60 odstotkov prispeva država. Samo letos in prihodnje leto je v ta namen v proračunu 18 milijonov evrov," je povedal Gašperšič.

Pravilnik o kolesarskih povezavah
V Sloveniji je ob tem 11. maja začel veljati pravilnik o kolesarskih povezavah, ki celovito določa državno kolesarsko omrežje v Sloveniji, pogoje za vzpostavitev kolesarskih povezav in merila za njihovo razvrstitev, označitev in evidentiranje. S tem se vzpostavlja sistem kolesarskih povezav znotraj države.

Novi pravilnik naj bi kolesarjem olajšal orientacijo na terenu, načrtovalcem kolesarskih poti pa omogočil enoten pristop povezovanja med določenimi kraji. Že iz samega kolesarskega kažipota naj bi bilo namreč razvidno, na kateri kolesarski povezavi se kolesar vozi, proti kateremu kraju se pelje in oddaljenost do tega kraja.

Ministrstvo za infrastrukturo sicer pripravlja tudi pravilnik o kolesarskih površinah, ki bo določal minimalne tehnične zahteve, ki se bodo morale upoštevati pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju kolesarskih površin.

Pripelji srečo v službo
V Sloveniji se prav v teh dneh končuje nacionalna pobuda Pripelji srečo v službo. Projekt Slovenske kolesarske mreže in Urbanističnega inštituta RS spodbuja kolesarjenje na delo, saj ta dejavnost "pozitivno vpliva na občutek sreče, s tem pa povečuje tudi delovno učinkovitost in izboljšuje odnose s sodelavci", so zapisali na spletni strani.

V pobudi lahko z dokumentiranjem prevoženih poti sodelujejo tako kolesarske trojke kot posamezniki. Letos se je na spletni strani registriralo 74 ekip in 140 posameznikov, ki so skupaj našteli 28.456 prekolesarjenih kilometrov, kaže števec na spletni strani projekta.

Kolesarjenje med drugim dokazano krepi zdravje in povečuje kakovost življenja, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave, poudarjajo na Slovenski kolesarski mreži. Kolesarji, ki redno kolesarijo na delovno mesto, so v primerjavi z vozniki osebnih avtomobilov za 41 odstotkov izpostavljeni tveganjem za nastanek srčnih bolezni, diabetesa tipa 2 in posledično za prezgodnjo smrt, so še dodali.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
gruzinec
# 03.06.2018 ob 20:16
Vsakič ko kolesarim vsaj enkrat pomislim, da je kolo nekaj najboljšega kar so naredili v zgodovini..Pa je v bistvu zelo preprosta, stvar, noben superračunalnik ali huda kemična spojina...
The Ghost P.
# 03.06.2018 ob 16:51
vse kul, vendar kako recimo nekdo izven Lj lahko sploh uporablja kolo na vsakodnevni ravni?
živim cca 15km izven Lj in se mi časno preprosto ne splača. Imamo samo še avtobus (cona 2), ki je totalno neuporaben. Alternativa, ki bi zmanjšala emisije je železniška povezava (pa da vzameš na vlak kolo seveda), kar je pa spet druga zgodba. Do takrat pa praktično ni druge.
eMZe
# 03.06.2018 ob 22:41
Letošnji maj ni bil ravno udoben za kolesarje.
Čestitam tistim, ki lahko kolesarijo 40 minut 15 kilometrov vsak dan v službo, pa da jih sodelavci prenašajo. Recimo kakega julija, avgusta... Imate povsod tuše, kopalnice in slačilnice -- pa rezervne cote?

Zame v vsako smer:
Avto = 10-20 minut
Kolo = 20-25 minut
Motor = 8-12 minut
Avtobus = 40+minut
Rolerji = 25-30 minut
Torej sem z motorjem daleč najhitrejši, izpusti pa so enaki ali nižji kot pri javnem prevozu. Parkirati je laže, pa sodelavcem ne nosim švica. Ergo?
kapljač
# 04.06.2018 ob 00:07
Ko so kolo, kdaj že pred časom prvi, množično uporabljali Kitajci , se je iz njih pa delalo norca?
vidim
# 03.06.2018 ob 17:43
Električno kolo je realno še sprejemljivo za dnevne vožnje v službo do 15km v eno smer.
fiston
# 03.06.2018 ob 17:35
The Ghost P. Zdaj ga je bolj težko uporabljat, vlakov je samo nekaj, da lahko daš kolo gor.
Ne vem, če se da kje dobiti kako kolo, pa da ga podereš, pa potem na brzaka nazaj sestaviš. Recimo kot so bila ona pony kolesa, samo bi bilo treba to še izpopolniti, da bi ga bolj spakiral, pa potem nesel kot kufer.
Drugače pa če bodo recimo kdaj na postaji izposojali kolesa. Recimo greš z vlakom, pa si tam izposodiš kolo, pa ga vrneš, pa nazaj na vlak.
Ali pa ko bodo sama vozila, pa ga boš samo poklical..., podobno kot naj bi bilo z avtomobili.

Tako, da stvari niso tako nemogoče, samo dokler se ne dela na tem, je pač nemogoče. No če ni železnice tudi ne moreš z vlakom, če ni javnega prevoza tudi ne moreš z javnim prevozom. Potem kar ti pač preostane.
janipapillon
# 03.06.2018 ob 16:56
The Ghost P.
# 03.06.2018 ob 16:51
vse kul, vendar kako recimo nekdo izven Lj lahko sploh uporablja kolo na vsakodnevni ravni?

Jest grem zdajle, za primer, v dolino h kmetu po mleko.
Dumr
# 03.06.2018 ob 21:42
@The Ghost, zivim 17 km stran od delovnega mesta ter kolesarim na delo prakticno ze eno leto. Z avtom porabim 30 minut, s kolesom pa 40, pocutje je odlicno, kilogrami gredo dol, kondicija gor, prakticno ne potrebujem nobene dodatne rekreacije. Z ekolesom, bi lahko prisel se hitreje ker imam vmes en konkreten klanec. Letos sem se vozil prakticno vsakodnevno razen kar je bilo snega in jutranjih nalivov. Nevem je manj udobno, ampak se po kaksnem tednu navadis in je super. Produktivnost se mi je povecala, sem precej bolj zbran na delovnem mestu, prav tako pa se nasplosno pocutim precej boljse. Za take razdalje, neko v redu ekolo in si zmagal.
vranek
# 05.06.2018 ob 14:28
To, kar odkriva OZN, je vedel že naš Koliščar. Smo lastniki najstarejsega lesrnega kolesa. Mestni muzej Ljubljana!
Jacky
# 03.06.2018 ob 19:32
In ZN ter (nekatere) njihove članice že desetletja služijo z zatiranjem. Pa se vprašam, kakšen bo sploh pomen in učinek teh pobud v realnosti?!
runcajz
# 03.06.2018 ob 17:42
Kdaj bo pa svetovni dan peš hoje ?
Bo še manj CO2 , pa s parkiranjem ne bo problema, pa čevljarji bodo imeli spet delo, pa toliko dobro hranjenih ( beri predebelih) ne bo, pa na fitnes jim ne bo treba hodit, pa še kaj bi se našlo !

Včasih ni bilo avt, še koles ne, pa smo vseeno preživeli, živeli in še živimo !
HOR
# 03.06.2018 ob 15:42
Nova študija primerja emisije CO2 s kolesarjenjem v primerjavi z drugimi oblikami prevoza
Če bi bila uporaba kolesarjenja v EU-27 enakovredna tisti, ki je bile na Danskem leta 2000, bi uporaba koles dosegla 26% cilja toplogrednih plinov v prometu EU za leto 2050

Z uvozom surove nafte v EU z 955 milijonov sodčkov na leto bi državljani EU, ki bi kolesarili na danski ravni, zmanjšali uvoz EU nafte za skoraj 10%.

Torej najprej več poceni koles in kolesarjenja (in drugih oblik zmanjšanja porabe energije, ki je v Slo. previsoka na enoto BDP) pred okolju neposredno škodljivo problematičnimi novimi hidroelektrarnami na Muri ( pa tudi ponekod vetrnicami) in še vedno (pre)dragimi elektro vozili in (pre)drago OVE elektriko iz sonca/vetra...!?

Emisije CO2 na potnika na prevoženi kilometer:
-Kolesa: 21 g
-Kolo z električno pomočjo: 22 g (e-kolesa lažje zamenjajo potniški avtomobil, kot navadno kolo)
-Potniški avtomobil: 271 g (na podlagi kratkih voženj, podobnih tistim, ki jih lahko naredijo kolesarji)
-Avtobus: 101 g

klik...
vranek
# 05.06.2018 ob 14:25
Fistin, kk prides v Lj. Gres do Biciklja, ciet zraven invzames kolo. Vzame ti minuto. Na postaji Bifiklja nsjblizkji tvoji sluzbi ga vrnes, popoldne vajo v obratni smeri ponovis? Kje je problem?
RealDeal
# 03.06.2018 ob 18:02
https://4d.rtvslo.si/arhiv/tuji-dokumentarni-filmi-in-oddaje/174534417
3athlonetz
# 05.06.2018 ob 21:07
Mene v življenju osrečujejo: kolo, kitara in moja ljubica.
Rtvrtv
# 03.06.2018 ob 18:42
Izgubljeno stoletje.
In ni še končano....
Kazalo