Onesnaževanje
Dunajska sežigalnica, katere zunanjo podobo je oblikoval Hundertwasser, je postala eden izmed zaščitnih znakov mesta. Foto: Ernst Schauer
       Nekateri si to predstavljajo zelo preprosto. Potrebuješ eno peč, vržeš noter, zgori in ob tem izrabiš toploto. A to ni res, mi dobivamo skozi dimnike nore količine izredno nevarnih strupov. Je pa politika poskrbela za to, da so za sežiganje v cementarnah, ki imajo posebno uredbo, cementno uredbo, dovoljene bistveno višje vrednosti, kot je npr. v dunajski sežigalnici. A potem trdijo, da je vse znotraj mejnih vrednosti evropske zakonodaje. To lahko govorijo vsi tisti, ki nikoli niso živeli ob sežigalnici ali ob cementarni, ki sežiga.       
 Uroš Macerl, Eko krog
Uroš Macerl je predsednik društva Eko krog, aktivist in kmet. Leta 2017 je prejel prestižno Goldmanovo nagrado, ki velja za Nobelovo nagrado s področja okoljevarstva. Foto: www.goldmanprize.org
       Slovenija je dovolj dobra v ločevanju odpadkov, to nam je uspelo zelo dobro zastaviti, probleme imamo v ponovni uporabi, še večjo težavo pa imamo v zmanjševanju količine odpadkov. Narediti moramo vse, da bomo zmanjšali količino odpadkov, ne da jih bomo sežgali.       
 Uroš Macerl, Eko krog
Ministrica za okolje in prostor po sestanku s predstavniki Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenije, ki mu predseduje direktor Snage Janko Kramžar. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul

Dodaj v

Okoljsko sprejemljiva sežigalnica ne prinaša dobička

Bi v Sloveniji morali zagotoviti nove kapacitete za sežig odpadkov?
15. avgust 2018 ob 08:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Odpadek mora biti drag, sicer se jih ne bomo nikoli rešili," meni ekolog in aktivist Uroš Macerl, ki v novih kapacitetah za sežiganje odpadkov v Sloveniji v nasprotju z ministrstvom za okolje in prostor ne vidi dolgoročne rešitve težave.

Kopičenje odpadne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij je v Sloveniji znova vzbudilo pozive h gradnji sežigalnice. Razpravlja pa se tudi o možnosti sežiganja odpadkov v šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj ali v katerem od preostalih za to "primernih" objektov, kot so Salonit Anhovo, Vipap Krško, Lafarge Cement, Energetika Maribor in Termoelektrarna Trbovlje. A večina omenjenih objektov bi za okoljsko znosne izpuste dima potrebovala zelo draga prilagoditvena dela, visoke investicije pa bi najverjetneje odnesle dobiček, ki si ga obetajo njihovi upravljavci.

Tako v Sloveniji, kot verjetno tudi drugod po Evropi, se kot primer dobre prakse predstavlja dunajska sežigalnica. "Sredi Dunaja sežgeš, kar hočeš, pa ni nobenega vpliva na okolje, to pa je super, ker ven dobiš še energijo," poenostavljene predstave zagovornikov sežigalnic ponazori Uroš Macerl iz Eko kroga in doda: "A dejstvo je, da povsod, kjer se je v Sloveniji do danes sežigalo, to ni bilo niti približno podobno dunajski sežigalnici." Macerl ob tem spomni na barbarski sežig odpadkov v Lafargeu: "Brez vseh čistilnih naprav, z emisijami najbolj nevarnih strupov, s slabim nadzorom in meritvami, s toliko goljufijami ... To ni primerljivo z dunajsko sežigalnico."

Okolju "prijazna" sežigalnica ne prinaša dobička
Zaradi slabih izkušenj s slovenskimi inšpekcijskimi službami in profitno naravnanega načina razmišljanja Macerl prav tako ni navdušen nad idejo, da bi TEŠ 6 usposobili za sežig odpadkov: "Prepričan sem, da bi marsikdo iz TEŠ-a to izgubo, ki povzroča sive lase, rad pokril s sežiganjem odpadkov. A dejstvo je, da je to, če poskrbiš za tako kakovostno čiščenje izpustov, kot ga imajo na Dunaju, velika investicija. Drago je tako obratovanje kot vzdrževanje in potem ni več dobička. Oni pa hočejo ustvariti dobiček, da bodo pokrili izgubo. A dobiček ustvariš lahko le, če malo vlagaš – z minimalno prilagoditvijo peči. Če pa hočeš stvar narediti dobro, potem to stane. Dunajska sežigalnica ne dela dobička," pravi Macerl in doda, da je zanimivo, da pri nas zagovorniki sežigalnice ocenjujejo, da bi ta stala med 80 in 90 milijoni evrov, medtem ko je dunajska sežigalnica, kot najsodobnejša sežigalnica v Evropi, pred nekaj leti samo za posodobitev namenila 120 milijonov evrov. "Mi pa bi dali za sežigalnico manj, kot je bila pri njih posodobitev," ugotavlja Macerl, ki ne dvomi, da bi bila zaradi "prihranka" zopet najbolj oškodovana okolje in zdravje ljudi.


Doreči moramo, kaj bo šlo v peč in kaj prišlo iz dimnika
"Če se pogovarjamo o sežigu odpadkov, bodimo pošteni in transparentno primerjajmo: kaj gre na Dunaju v peč in kaj bi šlo v Sloveniji v peč? Katere naprave uporabljajo na Dunaju za čiščenje dimnih plinov? Naj točno analizirajo dunajsko sežigalnico, katere so tam naprave in koliko stanejo. Njihov nakup, obratovanje in vzdrževanje, da na Dunaju iz dimnika pride tisto, kar pride. Potem pa primerjajmo, kaj bo v Sloveniji prišlo iz dimnika, če bomo eventuelno začeli sežigati odpadke, in kaj pride ven na Dunaju. Ko bomo te tri parametre, torej kaj gre v peč, katere naprave se uporabljajo za čiščenje dimnih plinov in kaj pride iz dimnika, dorekli, potem naj se o tem pogovarjajo," je jasen Macerl, ki mimogrede pripomni, da dialoga med civilnimi pobudami in ministrstvom za okolje in prostor že zdavnaj ni več.

Za ministrstvo za okolje je sežig neizogiben
"Brez dodatnih možnosti toplotne obdelave odpadne embalaže v Sloveniji ne bo šlo. Trg za odpadno embalažo se je v zadnjem letu, dveh močno spremenil," je po sestanku s predstavniki Združenja centrov za ravnanje z odpadki Slovenije dejala ministrica za okolje Irena Majcen. Opozorila je, da so se količine odpadkov, ki jih je bilo v preteklih letih mogoče odpeljati v sosednje evropske države, občutno zmanjšale: "Zato torej ni več mogoče tega početi in si predstavljati, da bo Slovenija zmogla brez tega ukrepa." Ob tem je ministrica prosila, naj upoštevamo trenutno politično stanje, ter dodala, da bo treba vprašanje sežiganja odpadkov vsekakor kmalu politično prediskutirati.

Direktor Snage: Sežig ne sme biti prepuščen trgu ali lokalnim oblastem
V točki, da gre pri sežiganju odpadkov za politično vprašanje, se z ministrico strinja tudi direktor Snage Janko Kramžar. Na vprašanje, ali v Sloveniji potrebujemo dodatne kapacitete za sežig, je odgovoril, da trenutno ja, a ob tem opozoril: "A taki objekti se ne postavljajo za eno, dve, pet ali deset let. Država je tista, ki mora oceniti trenutno stanje in perspektivo za naslednjih 30 let." Kramžar meni, da gre morda celo za evropsko vprašanje: "Nekatere države, vemo, utemeljujejo svoj sistem ravnanja z odpadki na energetski izrabi, od skandinavskih držav do Nemčije itn. A če se bodo začeli uresničevati cilji krožne ekonomije po večjem deležu recikliranja, se bo verjetno na drugem delu Evrope zgodilo, da bodo nekatere kapacitete celo prevelike." Kramžar zato še enkrat poudari, da se bo stanje čez dve ali tri desetletja zagotovo spremenilo, zato odločitve o večjih kapacitetah za sežig odpadkov po njegovem mnenju: "Ne bi smele biti prepuščene niti na lokalni ravni niti izključno trgu, ampak bi to moralo biti regulirano v okviru javne družbe."

Pri ravnanju z odpadki mora imeti prednost njihova ponovna uporaba. Šele za ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče znova uporabiti, reciklirati ali kompostirati, je primerna rešitev sežig, ker kljub vsemu predstavlja manjše zlo kot odlaganje oziroma zakopavanje odpadkov v zemljo. "Primarno smo mi zadolženi za preprečevanje, recikliranje in ločeno zbiranje odpadkov. Tako ni nobenega konflikta v tem, če mi poskrbimo za te prioritete, za ostanek pa poskrbi država," je pojasnil Kramžar, ki je še enkrat poudaril, da ravnanje z odpadki ne bi smelo biti prepuščeno trgu, saj z okoljskega vidika ne bi bilo dobro, da bi prihajalo do konkurence med objekti znotraj sistema za ravnanje z odpadki.

Odpadek mora biti drag
"Morda se sliši smešno, a odpadek mora biti drag, ker če bo poceni, jih bomo imeli preveč, se jih ne bomo nikoli rešili in nikoli zmanjšali. Samo če bo odpadek problem in če bo drag, bomo uporabili svoje možgane, zmanjšali količino in proizvodnjo odpadkov. Če pa bo odpadek poceni, potem problema zmanjševanja količine odpadkov, ponovne uporabe in redizajna izdelkov nihče več ne bo reševal, ker smo se ga že "rešili" na barbarski način," pa pravi Macerl.

Premalo pritiska se tako po mnenju Macerla kot Kramžarja izvaja na same proizvajalce. V Sloveniji embalažnino plačujejo le velika podjetja, ki na trg letno prispevajo več kot 15.000 ton embalaže, hkrati je na trgu vse več t. i. slabe plastike, ki ni primerna za predelavo, kvečjemu za sežig. "Prav ekonomska funkcija embalažnine bi morala biti ta, da bi navajala trgovce, proizvajalce in uvoznike, da proizvajajo in uporabljajo tako embalažo, ki jo je mogoče čim preprosteje bodisi ponovno uporabiti bodisi snovno izrabiti. Dokler tega ekonomskega pritiska ni, bodo proizvajalci verjetno ostajali tam, kjer so," je prepričan Kramžar, ki je še dodal: "Za nek material, ki ga je lahko reciklirati, bi moral definitivno biti strošek nižji kot za tistega, ki ga je težje reciklirati." V zadnjih letih pa se cene embalažnine v Sloveniji celo znižujejo, zato pravega pritiska na proizvajalce ni.

Larisa Daugul
Prijavi napako
Komentarji
seven7
# 15.08.2018 ob 08:54
Dunaj ima prebivalcev toliko kot Slovenija..

Torej gremo se tja naučit kako z odpadki... Naredimo eno centralno sežigalnico za celo Slovenijo in pridobljeno energijo spravimo v električno...

Ampak ne. Naši bodo modrovali sami brez, da bi šli pogledat k sosedom, ki zadevo obvladajo v nulo.

LAhko pa bi se v kombi naložilo 10 strokovnjakov odpeljalo za par dni na Dunaj in bi imeli odličen model za nas....
seven7
# 15.08.2018 ob 08:55
Sicer pa ali ste se kdaj vprašalai zakaj toliko embalaže ?

Zakaj je hrana in ostali produkti zapakirani v nem koliko ovojev?

ZATO ker je embalaža en velik biznis...
Quatebriga
# 15.08.2018 ob 09:13
Namesto v TEŠ bi lahko vrgli denar v 3 sežigalnice.
gizmolinux
# 15.08.2018 ob 08:55
Na koncu se vse sešteva,kaj je dražje sežigati nerentabilne odpadke ali sanirati okolico po onesnaženju odpadkov in povečevati stroške zaradi obolevanja Zemlje in živih organizmov. Rešitev je v ljudeh, da zmanjšamo količino odpadkov ali pa bo Zemlja našla rešitev, ki nam ko že počasi nakazuje.
Celt
# 15.08.2018 ob 09:24
In zakaj gre emalaža v smeti?
Zakaj ne nazaj k proizvajalcu?

Nekoč smo imeli t.i. povratno embalažo (prodajna embalaža: plastenke, steklo, pločevinke... / transportna embalaža: palete, sodi, zaboji...) z kavcijo. Ampak, hej gremo spremenit sistem, ki deluje... na boljše, baje.

Pa še male ljudi zafuk***ajmo in dodajmo še prepoved zbiranja papirja, železa in plastenk. Zakaj bi nekaj malega zaslužili in očistili okolje če ta zaslužek lahko damo v naše žepe (beri koncesionarjem - komunalnim podjetjem).

Pritisk trgovcev, ki jim povratna embalaža zavzema skladiščni prostor povzroča težave pri knjiženju in zahteva dodatno delovno silo je, vsaj v Sloveniji obrodil sadove.
Plavica1
# 15.08.2018 ob 09:15
Takoj, ko se bo vse tekočine, jogurte in ostale izdelke, ki jih sedaj pakirajo v plastiko, preselilo v vračljivo stekleno embalažo, bo v Sloveniji odpadne plastike 90% manj. Papirnate nosilne vrečke ali pa celo vrečke iz blaga in "mreže" iz vrvice pa bojo pomagale pri prenosu kupljene robe do doma. Taka rešitev bo tudi znižala ceno nafte, ker če cel svet preide na tak način embaliranja, bo pol načrpane nafte preveč.
gorenc007
# 15.08.2018 ob 09:11
naj odpadke plača tisti, ki jih izdeluje............
vranek
# 15.08.2018 ob 09:23
Ampak placujemo za odvoze in deponije. Ce s sezigom ekolosko varno odstranimo smeti, je to sprejemljivo. Raje placam, kot pa da zivim med smrdecimi smetmi in podganami!
xes
# 15.08.2018 ob 09:04
Manj odpadkov manj težav.
iluzionistka
# 15.08.2018 ob 09:57
Zakaj pa bi mogla imet dobicek. Ce govorimo, da je njena prva naloga skrb za okolje, je dovolj pozitivna nula
blef
# 15.08.2018 ob 10:20
Pa največ z odpadki zasluži država, v nabiralnik dobimo vsak teden vsaj1 kilogram reklam.
Reklame raznaša državna pošta, vsaj 700 ton na teden, odpeljejo pa državna komunalna podjetja, plačamo pa gospodinjstva. Pa kdo se tu dela neumnega.
RJSlo
# 15.08.2018 ob 09:27
No ja. Dajmo najprej razčistiti. Kod je krivec za nastanek odpadkov. proizvajalec ali uporabnik/kupec proizvodov?

Macerl ima zelo dobe rpregled nad zadevo.

Doreči moramo, kaj bo šlo v peč in kaj prišlo iz dimnika
-------------------------------------------------------------
No ja. V peč lahko daš vse, toda problem so izpusti. Že pred desetletji so to reševali z vedno novimi in boljšimi filtri. Zapeljati se bo treba malo naprej proti severu v Nemčijo in narediti priemrjavo z njihovim načinom sežiga. Pred desetletji so imeli odlične ideje.

Za ministrstvo za okolje je sežig neizogiben
---------------------------------------------------------------
No ja. Logično. Na oglede v tujino pa se vozite zaradi nakupovanj, namesto ogledov. Francozi in predvsem Japonci so odlaganje odpadkov rešili na svojstven način. Seveda pa izvedba pomeni sodelovanje strokovnjakov, ups. Teh imamo pa na ministrstvu khm khm nula ali enega?

To pa potegne za sabo že druga vprašanja. Koga se sploh zaposluje na ministrstvih? So to "stroka" ali pa iz naslova VIP po volitvah?
seven7
# 15.08.2018 ob 09:19
@Repec

Sortirnica ni kočno postaja odpadkov... In dokončna rešitev.
sLoVaN
# 15.08.2018 ob 10:51
Jaz še jogurtove lončke, tetrapake itd, splahnem z vodo da so čisti pa tud da ne smrdi
S par litri čiste pitne vode.. Je to smiselno?
Ne vem, sprašujem tudi sam sebe.
Podobno kot z lulanjem: kdo je bolj ekološki, tisti, ki pred ali ob dežju lula na travnik ali oni, ki gre noter in iz kotlička spusti še 9l pitne vode?
Prizadet
# 15.08.2018 ob 08:54
Po moje bomo storili največji korak naprej, ko bomo nehali odlagati ali še huje sežigati materiale, ki danes predstavljajo smeti.
študentNajBo
# 15.08.2018 ob 10:12
Korak v reciklažo je vračljiva (steklenica,plastenka,pločevinka), kot imajo v sosoednji Hrvaški in na Severu,Finci...

ZAKAJ tega preprostega ukrepa ni pri nas?
viljam_s
# 15.08.2018 ob 09:44
Vsak naravovarstvenik ki obvlada znanost ki jo imenujemo ekologija vam bo povedal da je sežig daleč najbolj naravovarstveni postopek. Noben drug postopek ne reducira volumna odpada kot pa prav sežig. Sežig razgradi kompleksne molekule na enostavnejše in s tem omogoči njihov hitrejši obrat v globalnem geosistemu. Če zažgeš smeti bo na NOx v končni fazi poskrbela celotna zemlja. Če jih zakopleš na dotično mesto v obliki kompleksnega odpada bo razgradnja trajala dobesedno tisoče let.
Majhna modrost ki so me jo naučili znanstveniki ki se ukvarjajo z ekologijo profesionalno. Solution to polution iz dilution. In za razredčenje in vrnitev v sistem najbolje poskrbijo sežigalnice, ki iz kompleksnega ustvarijo elementarno.
Bivši uporabnik
# 15.08.2018 ob 10:05
Če prav zastopim, imamo v Sloveniji isti problem kot Monsanto, oziroma z besedami enega od komentatorjev pod tisto temo, "ceneje/lažje je nareditibslab izdelek kot dobrega" zaradi dobičkonosnosti. Govoriti o dobičkonosnosti v finančnem smislu, ko gre za javno dobrino, kot je zdravje, okolje, kot o odločujočem faktorju, je nonsens - spomnimo se Vzajemne, ki je iz naših solidarnostnih sredstev delala dobičke, potem pa je direktorju kupila drag avto in nagrajevala upravo z milijonskimi zneski, čakalne vrste pa se zato niso krajšale in tudi kakovost zdravstvene oskrbe je ves čas upadala, namesto da bi bilo obratno. V Sloveniji se vedno izkaže, da je najceneje varčevati tako, da se prizadene ljudi.
seven7
# 15.08.2018 ob 09:34
Grem stavit, da če se nas zbere 10 komentatorjev tukaj in nam dajo nek proračunski vir namenjene sežigalnici jo postavimo prej in ceneje kot gospodje z mnistrstva.
NOPCBS
# 15.08.2018 ob 09:20
Kako pa imajo to urejeno na Svedskem?

Baje tam sezgejo(ali reciklirajo) blizu 100% odpadkov

Sicer pa ja, na Zemlji je treba zivet,
neprimeljivo ceneje je Zemljo obdrzati v sprejemljivem stanju, kot spremeniti Mars ali Venero v kaj takega.
jure456
# 15.08.2018 ob 09:12
mislim da bo odpadkov vedno več ne pa majn sploh če gledamo reklame od trgovin
GlihProu
# 15.08.2018 ob 17:41
Dokler bomo gledali na smeti čez prizmo dobička, se nam ne piše dobro. A se vprašamo, koliko dobička ustvari policija? Pač mora biti porihtano in pika.
Puma
# 15.08.2018 ob 10:06
Glede na vse milijarde, ki so dobesedno poniknile in od njih ni nič dobrega takoj podpišem za takšno ''dunajsko'' sežigalnico. Samo ne dati projekt gradbeniku Jankoviću, ker bo kot vse ostalo 3x predrago.
Plavica1
# 15.08.2018 ob 11:59
@BOBERČEK - v šoli mojih otrok ne smejo več zbirati odpadnega papirja, ker so zato kao pooblaščeni zbiralci starega papirja in seveda komunalni kontejnerji za star papir. Zokun ne mara, da se v posle LJ holdinga kdo meša, kenede?
kritik101
# 15.08.2018 ob 09:32
Če sem prav zastopil članek, najdem dve poante.
V Sloveniji SE NE DA. Tako kot recimo zunaj.
In UVESTI JE TREBA NOV ALI VEČJI DAVEK.

Nekako tako kot vse ostalo pri nas.
RJSlo
# 15.08.2018 ob 09:34
Celt
# 15.08.2018 ob 09:24
...
Pa še male ljudi zafuk***ajmo in dodajmo še prepoved zbiranja papirja, železa in plastenk. Zakaj bi nekaj malega zaslužili in očistili okolje če ta zaslužek lahko damo v naše žepe (beri koncesionarjem - komunalnim podjetjem).Pa še male ljudi zafuk***ajmo in dodajmo še prepoved zbiranja papirja, železa in plastenk. Zakaj bi nekaj malega zaslužili in očistili okolje če ta zaslužek lahko damo v naše žepe (beri koncesionarjem - komunalnim podjetjem).
-----------------------------------------------
No ja. Kar nekaj let sem se ukvarjal s čiščenjem in odvozom različnih vrst odpadkov. Polena pod noge ti začnejo metati na lokalni ravni, na državni pa sploh. Tamo so pa VIP sistemi še iz ex države, ki so ostali in v njih je skoraj nemogoče prodreti. Če bi moral, na lokalni ravni, pred leti plačati podkupnino okoli 5000 DEM, se takšnemu znesku na državni ravni samo nasmejijo.

P. S. Škoda, ki se dela pri tem gre v milione, toda nikogar to ne zanima. Steklo, les, različne kovine, itd. Zbiranje in shranjevanje odpadkov je še ena tema, ki je šla mimo države. Po sistemu VIP.
Binder Dandet
# 16.08.2018 ob 10:08
"Okolju "prijazna" sežigalnica ne prinaša dobička"

Ne prinaša finančnega dobička. Prinaša pa okoljskega.
vranek
# 15.08.2018 ob 09:26
Seven7 zupan Ljubljane je bil ze pred 7 leti. Na Dunaju je sezigalnica sredi mesta, z njo ogrevajo stanovanja. Ampak nasih ekologov Dunaj ne preprica. Mi in insekti v Ljubljani rabimo bolj svezi zrak kot Dunajcani. Da ne govorim o pticih. Nasim pis vetrnic skodi, kaj sele dimnik z vsemi filtri. Ne bo slo. On glomazen gospog iz epizode z Magno je v zasedi!
Bivši uporabnik
# 15.08.2018 ob 09:17
Marko Jezernik.... Tudi Slovenija ima tak dogovor s Hrvasko.
Dolenjska sortirnica odpadkov uvaza smeti iz hrvaske Zagrebske zupanije, da si zapolni kapacitete. Te sortirnice (tudi slovenska) morajo imeti dosti smeti, da se delo splaca, saj morajo delati na polno ali nic. To ni nek unikum temvec splosna poslovna praksa.
rudes
# 15.08.2018 ob 16:39
Kako deluje dunajska sežigalnica ne vem, a ko hodis tam okoli ne vidiš, da bi se iz nje kaj kadilo, ne vohaš, da kaj smrdi. Bajta enostavno stoji tam, edino, kar "bode" v oči, je njena nenavadna zunanjost. Hundertwasser pač.
crazyhorse65
# 15.08.2018 ob 14:05
Tisti, ki kritizirate Uroša Macerla - morate vedet, da ne veste nič, absolutno nič. Nasedate medijem in politikom, ne da bi sledili svoji zdravi pameti in sami preverili zadevo. In potem imamo v Sloveniji še vedno istega predsednika, ki je podpiral Lafarge in lagal ljudem in imamo politike, vsi so še v politiki, ki so ravno tako podpirali Lafarge, kasirali podkupnine in Macerla polivali z gnojnico - dokler jih ni ustavila EU! Fej in fuj slovenska poniglavost!!

Kar se pa pobiranja plastenk in steklenic tiče - v Nemčiji je to urejeno enostavno: tako da zaračunajo 0,25 centa več za embalažo ob nakupu in ti to vrnejo ko prineseš prazno nazaj, če kupiš novo ali ne. V vsaki štacuni je reciklirni bot, ki to naredi v trenutku, poskenira flašo in ti sprinta ticket. Zakaj se gremo izumljat toplo vodo in se prepiramo v slepi ulici, kjer so drugi že pokazali pot???
HOR
# 15.08.2018 ob 13:13
Macerl sicer ni angelček in njegova solo eko Goldmanova nagrada je kar kontroverzna, če ne že sporna, ampak v primeru sežigalnice ima še kako prav...
deželan
# 15.08.2018 ob 12:07
V naših medijih smo 17. APRIL 2018 zaznali prispevek :

" Znanstveniki Univerze v Portsmouthu in laboratorija za obnovljive vire energije v okviru ameriškega ministrstva za energijo so se zdaj posvetili raziskavi bakterije Ideonelli sakaiensis, ki se, kot vse kaže, hrani izključno s plastiko tipa PET (polietilentereftalat). Ta se sicer uporablja za izdelavo plastenk in različnih plastičnih posod. "

Upajmo da se bo zadeva razsvila ugodno in da te bakterije ne bodo še večji vrag kot sama plastika.
hrgotax
# 15.08.2018 ob 11:33
blef,
glede reklam je rešitev preprosta.
Na nabiralnik nalepimo nalepke, da ne sprejemamo reklam,
in bo zadeva hitro rešena ...
zeus-zengg
# 15.08.2018 ob 11:07
Okoljsko sprejemljiva sežigalnica ne prinaša dobička
------------------
vse je povedano . Na Dunaju so dali za sežigalnico ogromna sredstva , vedno jo bodo morali tudi subvencionirati - potem je zadeva ok. - če ne se probleme le odlaga . torej je pač potrebno za začetek prepovedati plastično embalažo in uvesti papirnato , stekleno in rinfunzni način prodaje ...
opat
# 15.08.2018 ob 10:14
Odpadki so predragi že ta trenutek. Pa ne samo odpadki. Vsako leto je več položnic in vse dražje so. Nehajte nas že strašit s takimi izjavami!!!!
hexen
# 15.08.2018 ob 18:12
hrgotax
# 15.08.2018 ob 11:33
glede reklam je rešitev preprosta.
Na nabiralnik nalepimo nalepke, da ne sprejemamo reklam,
in bo zadeva hitro rešena ...


To je blažev žegen, kajti sprejemanje reklam je default stanje. Naredimo obratno. Nalepko naj nalepi tisti, ki reklame želi.
costes
# 15.08.2018 ob 13:26
Zavzemam se za kavcijo embalaze (plastike,alu,steklo in ostalo) po vzoru avstrije,nemcije,hrvaske.. ne pa da morajo ljudje na svoje stroske na razne eko-zbirne otoke sami nositi in Dinos in Surovina na ta racun bogatijo..pa obvezno je treba plasticne vrecke prepovedat
elGoyc
# 15.08.2018 ob 13:25
Največji napredek v mejah sedanjega stanja in širše družbene volje, bi bilo, kar se sicer tudi nekaj napoveduje, uzakonjenje uporabe kvalitetne plastike za embalažo, najbolje polietilena. To embalažo bi bilo nato možno kar nekajkrat reciklirati. Glavni problem je, kako banalno in hkrati tipično, da je PE moten in ne tako lepo prozoren kot PET.
Zgodba s steklom ni tako rožnata kot mislite nekateri, ker ali polnilnica potrebuje pralno linijo, ki porabi veliko vode in je precej draga naložba, da ne govorimo o odporu trgovcev do zbiranja embalaže. Druga možnost, reciklaža surovine, je energetsko izjemno potratna, ker se steklo tali pri izjemno visokih temperaturah v primerjavi s plastiko.

Članek lepo povzema problem sežiga, gre izključno za denar.
Ti sosežigi v pečeh projektiranih za povsem druga kuriva so vedno problematična, medtem ko je izgradnja namenske sežigalnice z vsemi potrebnimi filtri (ti predstavljajo 30-50% cene) draga in bi prinesla podražitev odvoza smeti.
kajuli
# 15.08.2018 ob 11:38
Izumljamo probleme, zato da jih potem lahko rešujemo, a kot vidimo, jih niti rešiti ne moremo. Rešimo ga lahko le tako, da eleiminiramo osnovni problem - plastiko.
Reciklaža plastike je ena največjih laži, kar so nam jin prodali. PET plastika, iz kadere so narejene vse plastenke in še cel kup ostalega, je preveč krhka, da bi se lahko reciklirala. Lahko se samo naredi in potem sežge. Zato je potrebno plastiko reciklirati in se vrniti nazaj na steklenice. Steklo se lahko reciklira neštetokrat in njegova kvaliteta ostaja nespremenjena.
Kar ne more biti stekleno - npr embalaža za piškote, sire, itd. pa naj bo iz papirja in kartona. Plastične vrečke prepovedat in vse naj bodo papirnate, ali pa naj si vsak kupi vrečko iz blaga, tako kot so bile včasih. Ali pa cekar. Ali pa nakupovalno torbo na koleščkih. Take vrečke ne uomo imeli za enkratno uporabo, pač pa za stalno. V trgovina pa nam hrano lahko vtaknejo tudi v škrnicelj, ki je lahko tudi velik, ni trea da je samo v machin dimenziji za kruh - take imajo v ameriki.
No, s temi mamo problem čez noč rešen. Glede na neobvladljive količine plastike, bomo v bližnji prihodnosti tako ali tako šli nazaj na steklo in papirnate vrečke in trajne vrečke iz blaga. Sploh ne vem, kaj toliko časa mečkamo. Ja, tovarne plastike bodo bankrotirale. Nič hudega, mnogo različnih industrij je že bankrotiralo, ker z razvojem njihovih proizvodov nismo več potrebovali.
Bivši uporabnik
# 15.08.2018 ob 09:20
Seven7. Res je, ni. Je pa del nujnega procesa
hexen
# 15.08.2018 ob 18:56
Pigglet, hja, kako veš ti, da vkolikor bi imeli Italijani sežigalnice, jih ne bi vodila mafija?
Kvečjemu nekaj drži: "Če ne bi imeli smeti, tudi mafija ne bi imela kaj početi".
In kar se ekologov tiče - tudi če ne bi bilo smeti, bi ti našli delo. Trend zadnjih 100 let je, da ljudje smo vse večji packi in vse več nas je - malo verjetno, da bi se ta eksponenten trend kaj kmalu obrnil, se ti ne zdi?
henodarling
# 15.08.2018 ob 18:18
seven7
Dunaj ima prebivalcev toliko kot Slovenija..

Že res, le da Dunajčani niso Slovenci...
HOR
# 15.08.2018 ob 14:17
In seveda je imel in ima Macerl prav tudi glede Lafargea, le, da (v Eko Krogu) glede tega ni bil sam niti glavni (ni bilo glavne/ga)...
HOR
# 15.08.2018 ob 12:33
Macerl ima glede slovenskega eko švinglanja popolnoma prav, saj to zraven tujega Lafargea potrjuje tudi domači Kemis/Gorenje in še niz podjetij povezanih z odpadki in z državo na čelu...
Pri nas bi sežigalnica delovala ekološko le če bi bila pod direktno pogodbeno kontrolo in pretnjo zaprtja s strani kakšne bolj kredibilne EU inštitucije...
BOBERČEK
# 15.08.2018 ob 11:50
blef
Mi zbiramo reklame, da se jih dovolj nabere potem pa na Dinos z njimi pa je nekaj evrov tu.....
samo organizirat se je treba. Če bi npr. stanovalci enega bloka reklame skupaj dajali celo leto in jih dali na dinos ali surovino bi dobili zagotov za blokovski piknik ali pa za nižanje drugih stroškov ali kamorkoli bi že porabili ta denar....
leonis
# 15.08.2018 ob 10:55
Če se dobr spomnim, je Zoki mel v načrtu, da bi eno sežigalnico v Ljubljani postavili kar v mestu v bližini kliničnega centra,porodnišnice in ostalih bolnic.., kar se meni zdi totalna bedarija.Sicer zagovarjam ločevanje odpadkov in tud tole sežiganje ampak seveda kakovostno z dobrimi filtri in ne v ali blizu naselja (ok, vem da majo avstrijci v mestu ampak ker je pri nas korupcija bolj razvita od inšpekcijskega nadzora,bi tuki kuril sred mesta kuril brez filtrov ne glede na posledice..).
Bivši uporabnik
# 15.08.2018 ob 10:02
Grem stavit, da če se nas zbere 10 komentatorjev tukaj in nam dajo nek proračunski vir namenjene sežigalnici jo postavimo prej in ceneje kot gospodje z mnistrstva.

In bolj kakovostno.
kingeston
# 16.08.2018 ob 18:30
slovenci smo pujsi in uporniki ki se ne držimo pravil in dogovorov, zato pri nas čiste sežigalnice ne more biti, čeprav jo krvavo potrebujemo
Kazalo