V novoustanovljenem Združenju centrov za ravnanje z odpadki zato od države zahtevajo, da se njihova dvorišča nemudoma izpraznijo, saj se v najslabšem primeru lahko do konca leta nabere 40 tisoč ton odpadne embalaže. Trenutno jo je v ljubljanskem zbirnem centru 2.000 ton, v Celju 1.000 ton, v Pomurju 500 ton in na Koroškem okoli 100 ton, kopiči pa se tudi drugje. Veliko težavo predstavljajo tudi odpadne sveče.

Sistem, kjer je za prevzemanje odpadne embalaže zadolženih kar šest podjetij, ki si med sabo konkurirajo, ni ustrezen, a ta trenutek je najpomembneje, da se nakopičeni odpadki odpeljejo, pravi direktor ljubljanske Snage Janko Kramžar: "Ali to naredi država, kot smo predlagali, da uvede neki interventni odvoz, ali pa pooblasti nas izvajalce in zagotovi sredstva ali pa ji uspe prisiliti družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da to naredijo."

Ljubljanski zbirni center kmalu ne bo več požarno varen, doslej so imeli kupe odpadkov sicer razvrščene po strogih standardih, pojasni Kramžar: "To pomeni, da so vmes površine, ki onemogočajo preskok ognja in omogočajo posege v smislu gašenja, ampak teh površin zmanjkuje."

Ministrstvu za okolje predlagajo, naj se iz sistema izloči vsaj odpadna embalaža gospodinjstev: "Ali je to družba, ki je pod nadzorom države, lahko jo tudi izvajalci organiziramo ... predvsem mislimo, da je pomembno, da je ta organizacija neprofitna."

Vlada je včeraj sicer določila deleže, ki jih morajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo prevzeti, že pred tem jim je agencija za okolje ustrezno spremenila okoljevarstvena dovoljenja. Družbe se po tem sicer nočejo ravnati, saj je eni izmed njih na sodišču uspelo doseči, da prevzema le pogodbeno določene količine. Za zdaj napovedujejo, da bodo viške sicer pobrali, a obenem grozijo z uporabo pravnih sredstev. Kot je znano, pri nas embalažnino plačujejo le podjetja, ki dajo na trg več kot 15 ton embalaže na leto.