Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 16 glasov
Ocenite to novico!
Čeprav je v Sloveniji večinski, kar 97-odstotni, vir pitne vode podzemna voda, je skrb za ohranjanje njene čistosti še vedno premalo velika.
Slovenija je dežela, bogata z vodo, tako površinsko kot tudi podzemno. Uvrščamo se celo med najbolj vodnate dežele v Evropi, naš glavni vir pitne vode pa je voda, ki je ne vidimo. Kakšno je stanje naše podtalnice, smo povprašali strokovnjake z Agencije RS-a za okolje, Uršo Gale, Jožeta Uhana in Mojco Dobnikar Tehovnik.
Po njihovih besedah so nekakšno naravno skladišče podzemne vode Alpe, saj tam pade največ padavin. Najmanjše razpoložljive količine vode pa so značilne za območja, kjer prevladujejo kamenine manjše poroznosti: Goričko, Slovenske gorice, Haloze in Pohorje, sledi pa obalno-kraško območje s sredozemskim podnebnim vplivom.
Slabše stanje predvsem v dolinah
Čeprav je količinsko stanje podzemnih voda v naši državi dobro in tudi v naslednjih letih, najmanj do leta 2015, ne pričakujejo kakšnih večjih težav ali omejitev, pa drugačno podobo kaže kemično stanje naših podtalnic.
Predvsem v dolinah, kjer prevladuje intenzivna uporaba prostora, so podzemne vode najbolj ogrožene, saj so le nekaj metrov pod tlemi. Tako so najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije, v Savinjski, Dravski in Murski kotlini. Največje težave povzročajo visoke vsebnosti nitratov, pesticidov in njihovih razgradnih produktov. Hkrati pa je to območje tudi gosto poseljeno z razvito prometno infrastrukturo, kar še dodatno obremenjuje podtalnico.
Največji onesnaževalci podzemnih voda so torej intenzivno kmetijstvo, neurejena kanalizacija in nepravilna raba fitofarmacevstkih sredstev tako v kmetijskih kot tudi v drugih panogah. Nevarnost predstavljajo še izcedne vode iz odlagališč, industrije in obrtnih dejavnosti.
Onesnažujemo vodo tudi našim zanamcem
Onesnaženja nekaterih ranljivih območij lahko pomeni okolijsko breme celo za naslednjih nekaj desetletij. Tak primer je onesnaženje izvira reke Krupe, kjer so že pred 25 leti ugotovili onesnaženje vode s PCB-jem, tega pa je zaznati še danes. Sanacije tovrstnih onesnaženj so zato izredno zahtevne, pogosto tudi neizvedljive oziroma so ukrepi omejeno učinkoviti.
Na kakovost podzemnih voda vpliva tudi gradnja hidroelektrarn. Te sicer ugodno vplivajo na zaloge podzemne vode, saj pomenijo umetno bogatenje vodonosnikov. Dolgoročni učinek zamuljevanja takih zadrževalnikov pa je lahko tudi negativen, saj se zaradi zmanjšanja infiltracije površinske vode v vodonosnik - ker se zadrževalnik postopoma zamaši z blatom - gladine podzemne vode po začetnem dvigu začnejo celo zniževati pod izhodiščno koto. Posamezne primere je zato potrebno skrbno načrtovati in zgrajene sisteme primerno vzdrževati.
Ker v Sloveniji v splošnem težav z vodno preskrbo torej nimamo, se nam večkrat dogaja, da pozabimo, da je naše vodno bogastvo treba primerno ohranjati in biti pozoren na vsa dejanja, ki lahko imajo slabe vplive na kakovost vode.
Potrebna je večja zavest
Za dosego izboljšanje kemičnega stanja podzemnih voda je bilo v preteklosti sprejetih že kar nekaj ukrepov, s katerimi želijo vpeljati dobre kmetijske prakse pri gnojenju, zagotoviti zadostne zmogljivosti za skladiščenje živinskih gnojil, zmanjšati odplake odpadnih voda iz velikih živinorejskih obratov, vpeljati najboljše razpoložljive tehnologije, izvesti javno kanalizacijo, kjer je to predvideno in še kaj.
"Verjetno pa bi bilo za doseganje ciljev treba poostriti nadzor nad izvajanjem teh predpisov. Za uspeh pa bi bilo potrebno tudi koordinirano medresorsko delovanje, saj se z isto problematiko, vendar vsak s svojega zornega kota, spopadajo kmetijski, okolijski in zdravstveni resor," pojasnjujejo na Arsu.
Naši sogovorniki sicer pravijo, da bi bolj kot o malomarnem odnosu do vode morali govoriti o premajhni zavesti in ponekod tudi pomanjkljivem vedenju. Ljudje bi se morali zavedati ranljivosti svojega življenjsko pomembnega naravnega vira in temu primerno živeti.
okoljske direktive sicer silijo kmete na bolj neškodljiva škropila ampak ej, kaj vse se pri nas dobi, tut na črno...vsak kmet ma raje močan strup, ki mu pobije vse živo na njivi razen pridelka-in če se mora zapeljat mal dalj da to kupi se pač zapelje.
ampak tukaj so še nova stanovanja, naselja ko se gradi se tudi zraven naravo uničuje nato pridejo lastniki pa mečejo po naravi smeti,... no ne vsi.
Tu pa so še greznice in iztoki iz zasebnih hiš, nevzdrževani in poškodovani kanalizacijski vodi v naseljih. Malo premislite, kako je zgrajena vaša greznica. Številne po Sloveniji nimajo dna in tako njihova vsebina odteka v podzemne vode. S povečanjem št. individulanih gradenj v 70 in 80 tih se je ta vpliv samo, še povečeval. To se vidi tudi iz nekaterih raziskav, ki pa ne prodrejo v javnost zaradi problematičnosti in razširjenosti problema, za odpravo katerega bi morali nameniti ogromno sredstev, ki pa jih ni. Glede pesticidov, pa so tu mali vrtičkarji, ki kljub temu, da jim danes pesticidov ne prodajo brez izkaza o opravljenem fitofarmacevtskem tečaju, še vedno prekomerno škropijo svoje občutljive rastline. Tu je še fitofarmacevtska stroka, ki pod pretvezo manj škodljivih oz. majstrupenih pripravkov prodajo svoje izdelke. Povejte mi kako je strup lahko manj strupen ... še vedno je strupen..kaj ne? Če ne prime ga damo pa malo več! Kar pogosto opažam tudi v praksi.
Npr. zadnji primer - plinski terminali. Kapital javnosti na široko razlaga, da bo sedaj energetsko neodvisna, da bodo nova delovna mesta, da bo to investiranje v državo, bla, bla,.......Ma boli njih, oni gledajo zgolj in samo $$$.
In kje naj jaz najdem NEpitno vodo pri nas, in ko jo najdem, bom moral napeljati dodaten vodovod do stranišča?
Pri nas ima npr. cela vas zajetje, vode nikoli ne zmanjka, jo pa višek stalno teče čez. In pri nas je vseeno ali voda teče v gozdu čez cev ali doma ko perem avto.
Zanima me, kakšno pa je razmerje v SLO na prebivalca med; podtalnico:zajetje
tut akomulacijska jezera niso lih najboljsa za okoliski ekosistem...
Zgraditi je pa potrebno še akumulacijska jezera ki bi se uporabljala za zalivanje kmetijskih površin. Ljudje, potrebno se je zavedat da brez pitne vode bomo crknili.
Vzdevek imaš res pravi. Glede na tak negativen odnos do kmetov... Po tvojem mnenju lahko torej brez zadržkov takoj prepovemo vsako pridelavo hrane po vsem svetu. No, potem pa upam da boš lepo živel od zraka.
Pa še subvencije dobijo za onesnaževanje.....