Letos se je 26 ljudi poškodovalo pri delu v gozdu. Foto: BoBo
Letos se je 26 ljudi poškodovalo pri delu v gozdu. Foto: BoBo
Vetrolom
Teritorialna ponazoritev nastale škode. Foto: Zavod za gozdove


Močan veter je 11. novembra v gozdovih na Goriškem in Ajdovskem, v Julijskih Alpah, Karavankah, Kamniško-Savinjskih Alpah in na južnem Pohorju, na jugozahodnem pobočju Snežnika ter v Škofjeloškem in Posavskem hribovju na prehodu v Dolenjsko gričevje ter na Brkinih poškodoval najmanj 250.000 kubičnih metrov drevja.

250 hektarjev, potrebnih obnove
Podiral in lomil je drevesa posamično in v šopih. Po zdaj zbranih podatkih večjih ogolelih površin ni, največja je v Brkinih južno od Ilirske Bistrice, kjer je veter podrl približno 28,5 hektarja sestojev zelenega bora. Škoda zaradi razvrednotenja vrednosti lesa in povečanih stroškov poseka ter zaradi potrebnih del na obnovi gozda je ocenjena na pet milijonov evrov. Obnova gozdov bo potrebna na okvirno 250 hektarjih.
Generalni direktor Zavoda za gozdove Slovenije Ivo Trošt je povedal, da bodo za najbolj poškodovana območja izdali generalne odločbe za posek poškodovanega drevja, drugje bodo izdane individualne odločbe, vendar jim zaradi obsežnosti poškodovanega območja in razpršenosti poškodb ter pomanjkanja denarja za materialne stroške ne bo uspelo v kratkem času pregledati in evidentirati vsega poškodovanega drevja, zato bodo prevoznice ponekod izdajali tudi na podlagi ocene poškodovane količine drevja.

Spravilo vetroloma le veščim
Ob tem je pojasnil, da so lastnike gozdov pozvali, da sami pregledajo svoje gozdove in da spravilo vetroloma lahko začnejo pred izdajo odločbe zavoda. O začetku dela morajo le obvestiti svojega revirnega gozdarja, pri katerem dobijo dodatne potrebne informacije. Pozval je lastnike gozdov, naj se dela v gozdovih lotevajo le, če so tega res vešči, sicer naj to opravijo za to usposobljeni delavci. Na spletni strani zavoda za gozdove bodo objavili tudi spisek strokovno usposobljenih delavcev, ki lahko podrto in polomljeno drevje varno odstranijo in spravijo.

Sečnja poškodovanih iglavcev mora biti končana do konca marca prihodnjega leta, saj se le tako prepreči dodatna škoda zaradi namnožitve podlubnikov na poškodovanem drevju.

Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja na Zavodu za gozdove, ki je to delo označil za smrtno nevarno, je povedal, da zavod na terenu ilustrira varno odstranjevanje in spravilo poškodovanega in polomljenega lesa.

Na spletni strani zavoda je objavljena tudi zgibanka Nevarnost pri izdelavi poškodovanega drevja.