Voda
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 6 glasov Ocenite to novico!
Vodovod, voda, pipa, umivalnik
Slovenija je pravico do pitne vode nedavno vpisala v ustavo. Foto: EPA

Dodaj v

Kaj imajo Cerkničani od ustavne pravice do pitne vode?

V Sloveniji na leto do tri hidrične epidemije; v posameznem izbruhu je imelo zdravstvene težave tudi 200 ljudi in več.
17. januar 2017 ob 12:10
Cerknica - MMC RTV SLO

V začetku leta je prebivalce Cerknice razburilo poročilo o kakovosti vode za leto 2015, ki ga je pripravil nacionalni laboratorij. To razkriva, da je bila voda prepogosto onesnažena z bakterijami fekalnega izvora in zato neustrezna, vzrok je bil nezadostno kloriranje. "Voda je večinoma motna, smrdi, ob nalivih imamo težave s prebavo. Jaz vode iz pipe ne pijem več," pripoveduje Nika Klančar.

V Sloveniji se radi pohvalimo, da pijemo dobro vodo. Pa jo res? Z vodo se v naši državi oskrbujemo iz okoli 1300 vodovodnih sistemov. Med njimi je približno 450 manjših, pri teh so težave najpogostejše. Inšpektorji zaradi oporečnosti vode na leto v povprečju izdajo nekaj manj kot 200 upravnih odločb in 150 upravnih opozoril. Do onesnaženja vode prihaja po eni strani zaradi vse večje onesnaženosti in nekontroliranih posegov v okolje, po drugi strani pa zaradi zastarelega omrežja in težav na njem.

Cerkniški vodovod ima težave
Zadnji je primer cerkniškega vodovoda. Kljub prikrivanju pristojnih se je namreč izkazalo, da je voda občasno zdravstveno neustrezna, v njej so lani vsaj petkrat odkrili tudi potencialno nevarno bakterijo E. coli. Prebivalce skrbi predvsem morebitna fekalna onesnaženost. Ne morejo namreč pozabiti smrti otroka pred petimi leti v sosednji občini, ki se je zgodila prav v času, ko so tam potrdili onesnaženost vode z bakterijo E. coli. Sprva so upravljavci vodovodnega sistema in tudi na nacionalnem Inštitutu za javno zdravje zatrjevali (NIJZ), da je voda v Cerknici dobra in da premorejo najsodobnejšo napravo za ultrafiltracijo. Ko smo na tamkajšnji komunali prosili za vpogled v njihove interne analize vode in v nekaterih primerih odkrili prisotnost bakterije, smo raziskovali naprej. V nacionalnem laboratoriju, kjer te analize opravljajo, so nam potrdili, da se je fekalna bakterija v vodi v zadnjih dveh letih pojavila osemkrat. Dodali so, da cerkniško komunalo že več let opozarjajo, da vodo premalo klorirajo. Cerkniški župan Marko Rutar nam je sicer povedal, da so od 200 kilometrov starih vodovodnih cevi v zadnjih letih zamenjali 35 km, "morali pa bi jih vsaj še 50, kar pomeni milijon evrov in pol". Kakovost vode se sicer ugotavlja na dva načina: interne analize financirajo komunale same, državne pa država. A oboje izvaja ena in ista institucija, to je nacionalni laboratorij, kar pomeni, da razlike med notranjim in zunanjim nadzorom ni. Čez dve leti, ko bo začela veljati nova uredba, pa bodo tudi državni nadzor financirale komunale ali drugače: nadzirale bodo same sebe. In ne le to, novi strošek komunale bo na koncu strošek prebivalcev. In čeprav bo znesek zanemarljiv, saj naj bi po hitrih izračunih na položnici dodali okoli 10 centov, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da je "v času, ko smo pravico do pitne vode zapisali v ustavo, sprenevedanje in prelaganje stroškov na davkoplačevalce neprimerno". Na pristojnem ministrstvu so kljub temu prepričani, da nova uredba prinaša le dobre stvari.

Problematični so večinoma manjši vodovodni sistemi
Slovenija se po številu hidričnih izbruhov – gre za pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode – uvršča na deveto mesto med 13 izbranimi evropskimi državami. Na prvem mestu je Avstrija, sledita Madžarska in Belgija, za Slovenijo so se uvrstile Francija, Švedska, Finska in Irska. NIJZ poudarja, da najslabšo statistiko glede oporečnosti pitne vode zaznavajo na manjših vodovodnih sistemih; tistih, ki z vodo oskrbujejo med 50 in 500 ljudi. Kot pojasnjuje Bonia Miljavac, je ključen problem mikrobiološka kakovost pitne vode. "O kemični pa ne vemo veliko, ker se na najmanjših vodovodih tovrstna preizkušanja, ki bi zajemala tudi kemične parametre, izvajajo v zelo ozkem obsegu ali pa se sploh ne izvajajo." Razlogi, da je število neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakterije E. coli največje pri manjših sistemih, so predvsem finančne narave, saj se sredstva za merjenje ustreznosti vode večinoma namenjajo velikim sistemom. Kot pojasnjuje Jože Tomec iz podjetja Vodovod-Kanalizacija Ljubljana, kjer pitne vode denimo ne klorirajo, imajo manjši vodovodni sistemi težave predvsem zato, ker "v takih vodovodih nimajo ustrezne priprave vode, če vir ni dober, ga je treba kondicionirati, vprašanje je, kaj se dogaja z omrežjem, vprašanje je, kako se kontrolira ustreznost pitne vode". Bonia Miljavac dodaja, da taki sistemi pogosto nimajo profesionalnega upravljavca, zaradi česar prihaja do neusklajenosti med kakovostjo vode na viru in načinom priprave, posledica pa je veliko tveganje za uporabnike. Ob tem velja poudariti, da je odgovornost upravljavcev zasebnih vodovodov, ki običajno oskrbujejo manj kot 50 ljudi, popolnoma enaka odgovornosti upravljavcev večjih oziroma javnih vodovodnih sistemov. "Ne glede na to ali z vodo oskrbujem Šmarno goro ali pa celotno Ljubljano, je moja odgovornost popolnoma enaka," poudarja Jože Tomec.

Težave na vseh koncih Slovenije
Spomnimo: v naselju Robindvor v Dravogradu je julija lani pitje oporečne vode povzročilo množično črevesno okužbo. Tamkajšnje javno komunalno podjetje klicev občanov, ki so opozarjali, da je vzrok za skoraj 1000 obolelih v onesnaženi vodi, ni jemalo resno. Ukrepali so šele potem, ko jih je k temu pozval zdravstveni inšpektorat. Veliko bolj tragično se je končal primer iz Cerknice, ko je leta 2011 po zapletih zaradi okužbe z bakterijo E. coli umrl 10 mesecev star deček. Anton Kranjc, direktor Komunalnega podjetja Cerknica, je takrat zatrjeval, da komunala ni kriva. "Do bolezni otroka po mojem trdnem prepričanju ni prišlo zaradi vode iz vodovoda." Podatki, ki so nam jih poslali z nacionalnega inštituta za javno zdravje, sicer kažejo, da so leta 2015 največ neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakterije E. coli zaznali v obalno-kraški regiji. Na zdravstvenem inšpektoratu pa so večkrat posredovali na skrajnem vzhodu države. "V preteklosti je bilo večkrat problematično prekmursko območje, ampak tam se zdaj uspešno združujejo manjši vodovodi v večji sistem in se zato težavo počasi odpravljajo," pojasnjuje Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata. V Sloveniji sicer na leto naštejemo od ene do treh hidričnih epidemij; po epidemioloških podatkih NIJZ-ja je imelo v posameznem izbruhu zdravstvene težave tudi 200 ljudi in več. Bonia Miljavac poudarja, da okužbe lahko potekajo tudi brez vidnih znakov bolezni, "tako da nekako smatramo, da kar je že v uradni statistiki, je samo vrh ledene gore". Zato, dodaja Miljavčeva, ko pride do onesnaženja pitne vode, v njej najdemo več vrst mikroorganizmov, ne samo bakterije E. coli.

Kako dobro vodo res pijemo v Sloveniji? Je obveščanje javnosti o onesnaženju vode primerno in pravočasno? Kaj imajo državljani od nedavnega vpisa pravice do pitne vode v ustavo? Odgovori na ta in druga vprašanja v oddaji Posebna ponudba ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.

Rok Kužel, Erika Pečnik Ladika, Posebna ponudba
Prijavi napako
Komentarji
Anar Hija
# 17.01.2017 ob 12:44
Že to, da so občinarji zavajali novinarje je kaznivo, pa se ob to ne obregne noben državni organ pregona - kje js žvim...
viljam_s
# 17.01.2017 ob 12:57
Ta zapis v ustavo je popolna neumnost. V državi v kateri pade več kot 1500 mm dežja na leto. Še večja neumnost pa je to da si ljudje predstavljajo da če je zapisano v ustavo da bo pa kar naenkrat za vse zastojn. Pa kdaj bodo ljudje dojeli da zakoni na papirju ne morejo spremeniti naravnih zakonov. Cevi mora nekdo izdelati in položiti jarke skopati inštalirati črpalke naprave za obdelavo vode. Kako vam ni jasno da to pride iz davkov ti pa iz vašega žepa. Če pa privatnik prodaja vodo pa pač ob nakupu vode. Ampak na koncu boste vse plačali neglede na to kakršnokoli pravljico boste zapisali v ustavo.
evropa
# 17.01.2017 ob 13:15
RJSlo

Pojasni kakšno smiselno povezavo ima trda (apnenčasta) voda z onesnaženostjo?
apollo11
# 17.01.2017 ob 13:13
To z ustavo je bila pač populistična neumnost, ki bo politike in državni proračun še tepla po glavi. Ja nič Cerkinčani, zasujte Ustavno sodišče s tožbami do ustavno varovane pravice do pitne vode. Temu naj sledijo še ostali prebivalci Slovenije. Država bo gradila nove in nova vodna omrežja, plačevali pa bomo vsi prebivalci preko povečanih komunalnih prispevkov.
COP
# 17.01.2017 ob 12:27
Kaj imajo Cerkničani od ustavne pravice do pitne vode?

Pitno vodo. Če jo plačajo. Da bo res pitna, pa bodo plačali še več.
mmeeddoo
# 17.01.2017 ob 14:37
Čakaj malo - 1 m položene cevi je 30 €? Pa kaj, to kopljejo z žličkami?
Dva za 10€/h se menjavata, en za 5€/h, pa jima pivo nosi. Cev pa tudi ni 5 €/m.
... ali pa je spet samo potrebno trem uspešno obogateti in amortizirati tri nove bagarje?
uiophjk
# 17.01.2017 ob 14:04
sicer kažejo, da so leta 2015 največ neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakterije E. coli zaznali v obalno-kraški regiji.

Ravno zato bi me zanimalo, zakaj se piše samo o Cerknici.

Poleg tega bi lahko enkrat napisali, kaj je bil vzrok onesnaženja. Kloriranje je sekundarno. Onesnaženje izvora? Slaba napeljava? Mrtvi rokavi v zapuščenih hišah? Kakšno vlogo tu igra gnojenje z gnojnico ali vsebino greznice? Veliko vprašanj, pa nobenega odgovora.
RJSlo
# 17.01.2017 ob 12:47
Težave na vseh koncih Slovenije
Kako dobro vodo res pijemo v Sloveniji? Je obveščanje javnosti v primerih onesnažene vode primerno in pravočasno? Kaj imajo državljani od nedavnega vpisa pravice do pitne vode v ustavo?
--------------------------------------------
No ja. Odgovor na položnico za komunalo bi vam dal kar nekaj odgovorov. Desetletja se je plačevalo vzdrževanje, zdaj so dodali še investicije. S tem, da so komunalna podjetja že desetletja odlično mesto za odsčužene kadre, da si dvignejo povprečje pred upokojitvijo. Hkrati pa so bile od začetka odlični bankomati za lokalne šerife.

Uporabniki smo plačevali, ko so se gradili novi vodi, plačevali za njihovo vzdrževanje. Po novem pa plačujjemo še investicije v vodovod.

Se spomnite omrežja PTT oziroma kasneje Telekoma? Enako je z omrežjem Elektra. V teh monopolnih sektorjih se obračajo milijarde in, če zmanjka kakšen milijonček s enikomur ne pozna. S tem, da so terenski delavci komunale in terenski delavci Elektra še nekako vzdržni, Telekomovci pa čista katastrofa, ljudje in njihova strokovnost.
uporabnik_no_9
# 17.01.2017 ob 12:24
a se to bojo pocasi privatiziral? kaj ce bi kr celo Sloveniji oddal v najem?
grom-instrela
# 17.01.2017 ob 13:37
Ključen primer je nadzor nad kvaliteto vode in dolžnost objaviti rezultate.
S tem, ko se nadzor nad kvaliteto iz države prenaša na upravljalce vodovodnih sistemov pa se zadeva še poslabša in zgleda nekako tako, da potencialni komunalski lump nadzira samega sebe in nadzor zaračuna nam uporabnikom.
Da je zadeva še malček bolj hecna pa imajo potencialni lumje veliko možnost, da nas o sfejkanih rezultatih niti ne obveščajo če predpostavimo, da bo laboratorij, ki bo teste opravil hočeš ali nočeš pod pritiskom naročnika - vodovodarja, ki mu je v interesu, da so rezultati vsaj zadostni, če že dobri ne morejo biti, - tako kot je laboratoriju v interesu, da raziskavo dobi plačano.

Navzkrižje interesov je to in hkrati glavni problem te štale.

Pa je rešitev na dlani: nacionalne laboratorije MORA plačevati država, komunalci MORAJO objavljati rezultate, inšpekcija MORA NADZOROVATI tako laboratorije kot komunalce. Mesečno.
Ampak to se ne bo zgodilo. Je "prekomplicirano" oziroma drugače povedano - predrago.

Če pa kakšen neumen uporabnik konča pri zdravniku ali na britofu pa - (ni)komu(r) mar, saj papir tako vse prenese, odgovornost pa je pomembna zgolj pri določanju višine plače.
kotzi
# 24.03.2017 ob 10:46
voda v ustavi..pa jo je treba placat..norrro...
felipesko
# 17.01.2017 ob 21:02
Kaj imajo Cerkničani od ustavne pravice do pitne vode?

Ja,kaj le....Menda ustavno pravico,ki je nimajo marsikje drugod,čeprav imajo mogoče kvalitetno vodo.....
V ustavi ne piše,da ne smeš biti žejen,važno je da imaš dostop do vode....
Pravico imaš tudi o svobodni izbiri poklica,če imaš pa šiht,je to že druga formulacija....
Bruselj vas ma rad.....
galoper
# 17.01.2017 ob 19:18
Uveljavljanje ustavne pravice do zdrave pitne vode se mora začeti že z varovanjem vodonosnega območja. Kao kravjaki po Slivnici, ki jih spira meteorna voda v dolino, vplivajo na kvaliteto vode?
kislec
# 17.01.2017 ob 14:37
Samo ustavna pravica je zastonj, "Formalno" pitno vodo pa je treba plačati
- Da bo res pitna, pa bodo plačali še več.
sm0ve
# 17.01.2017 ob 13:44
Kaj imajo Cerkničani od ustavne pravice do pitne vode?

Dobili bodo dražjo položnico.
Remix
# 17.01.2017 ob 12:48
Mi do naše hiše niti nimamo napeljanega vodovoda.
Zgodovinar_666
# 17.01.2017 ob 13:08
No, kje je sedaj Brane Golubovič in ostali populisti, ki so sforsirali zapis pravice do pitne vode v ustavo?

Ker to kar piše v tem članku so realni problemi. Iz prakse. In jih je potrebno rešiti. Mrtva črka na papirju res nič ne pomeni.
Nikec3
# 17.01.2017 ob 12:24
Do onesnaženja vode prihaja po eni strani zaradi vse večje onesnaženosti in nekontroliranih posegov v okolje, po drugi strani pa zaradi zastarelega omrežja in težav na njem.

Zakaj lažete? Tla in voda so danes precej manj onesnaženi kot včasih.
RJSlo
# 17.01.2017 ob 12:54
P. S. Novinarji naredite preizkus. Natočite vodo v Lublani in jo pošljite preko vez, ne uradno, na test v kakšen laboratorij.

P. S. S. Voda v Sloveniji je že desetletja bolj kot ne polna apnenca. Bolj, ko se širi vodovodno omrežje več je kamna, mrežica na pipi. Itd.

Izjava v članku je poodobna izjavi nekdanjega direktorja naše komunale. "Voda je primerna za pitje. Sam jo spijem vsak dan vsaj 1,5 litra": Voda je bila kalna, pri dežurnem zdravniku pa isti dan popoldan deset ljudi zaradi bolečin v trebuhu, večinoma otroci. Pozabil je tudi navesti, da voda, ki jo pije ni izpod pipe in, da jo pije z viskijem.
Kazalo