Letošnja jesen je zelo pisana, tudi kar se tiče vremena, ugotavljajo na Agenciji za okolje RS in napovedujejo, da bo november upravičil svoj sloves "sivega meseca" - v naslednjem tednu nas tako čakajo oblaki in občasne padavine.
Septembra je sonce v Ljubljani sijalo le okrog 100 ur, kar je najmanj od začetka meritev leta 1951, ob začetku zadnje tretjine letošnje meteorološke jeseni pojasnjujejo na Agenciji za okolje RS in dodajajo, da je bilo vreme v oktobru nato popolno nasprotje deževnemu septembru: "Imeli smo neobičajno suho in sončno vreme. V večjem delu Slovenije je sonce sijalo od 170 do 200 ur, kar je od 20 do 80 ur več kakor običajno. Oktober 2017 je bil najbolj sončen od leta 1971."
"Ubijalec poletja" je svojo nalogo (žal) učinkovito opravil in nam prinesel turobni september |
.
Kaj nas čaka v novembru?
"Obdobje stabilnega vremena pa se bo počasi končalo," napovedujejo vremenoslovci in dodajajo, da nas je že v sredo dosegla oblačnost oslabljene fronte, v četrtek se je nato zaradi vlažnih zahodnih vetrov nizka oblačnost strnila predvsem na zahodu države, po današnji prehodni razjasnitvi pa nas čaka "daljše oblačno in tudi deževno obdobje".
"Dež bo v nedeljo najprej zajel zahodno polovico države, ponedeljek pa bo povsod po državi moker. Bolj ali manj oblačno vreme bo vztrajalo vsaj do prihodnjega petka. Manj gosta oblačnost bo na Primorskem," ob priložnostnem zapisu na svoji strani na Facebooku še pojasnjujejo na agenciji za okolje in dodajajo, da bo glede tega, kakšno vreme nas čaka v drugi polovici meseca, več znanega v naslednjih dneh.
Vremenska napoved za naslednje dni
Danes bo zmerno, občasno ponekod pretežno oblačno, na vzhodu bo sprva občasno rahlo deževalo. Več jasnine bo čez dan na zahodu. Popoldne bo prehodno zapihal šibak vzhodnik. Jutri bo v severovzhodni Sloveniji delno jasno, drugje pretežno oblačno. Na Primorskem bo ponekod tudi megleno, popoldne že lahko občasno rahlo dežuje. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter.
V nedeljo bo v zahodni Sloveniji občasno deževalo, drugje bo še suho, predvsem v vzhodni Sloveniji bo še delno jasno. Krepil se bo jugozahodni veter, ob morju jugo. V noči na ponedeljek se bo dež okrepil in se do jutra razširil nad vso državo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja. V ponedeljek kaže na oblačno in deževno vreme. Hladneje bo. V ponedeljek in deloma tudi v torek bo deževno, nato se bo verjetnost za padavine zmanjšala. Najvišje dnevne temperature bodo okoli 10 stopinj Celzija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila. Komentiranje in objava vsebin - POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
je bil oktober toplejši od septembra?
Primerjava september / oktober 2017 v Sloveniji:
- LJ: sept 14,3 °C (-1,8 st. glede na povprečje), okt 12,0 °C (+0,8 st.); september toplejši +2,3 st.
- MB: sept 13,9 °C (-1,3 st.), okt 10,8 °C (+0,6 st.); september toplejši +3,1 st.
- CE: sept 13,5 °C (-1,3 st.), okt 10,6 °C (+0,5 st.); september toplejši +2,9 st.
- NM: sept. 14,1 °C (-1,4 st.) okt. 11,1 °C (+0,4 st.); september toplejši +3,0 st.
- MS: sept. 14,4 °C (-0,9 st.), okt. 10,7 °C (+0,4 st.); september toplejši +3,7 st.
- Portorož:: sept 17,2 °C (-1,1 st.), okt. 13,7 °C (-0,3 st.); september toplejši +4,5 st.
- Rateče: 10,1 °C (-1,8 st.), okt. 7,4 °C (+0,1 st.); september toplejši +2,7 st.
Oktober 2017 je sicer bil po večini krajev le povprečno ali malenkost nadpovprečno topel, september pa je bil povsod znatno hladnejši bolj običajno. A ne glede na to je bil letošnji september bistveno toplejši od oktobra, nekje za 2,5 - 4,0 stopinje. Kar je običajno, saj so oktobri v povprečju ok. 4,5 - 5,0 stopinje hladnejši od septembrov.
Bistveni razlog za to je bil tudi tokrat v tem, da so bile tudi letošnje noči v oktobru že zelo hladne, kar je precej vplivalo na nižje povprečje, medtem ko so bile najvišje dnevne temperature v oktobru sorazmerno podobne septembrskim, kar je na prvi pogled povzročilo občutek, da sta bila meseca bližje, kot bi mislili.
Na to, da smo imeli občutek, da je bil oktober vremensko ugodnejši, je gotovo vplivalo tudi dejstvo, da je imel oktober bistveno več sončnega obsevanja (denimo v LJ: sept. 100 ur, okt. 183 ur sonca) in bistveno manj padavin (denimo v LJ: sept. kar 344 mm, okt. le 54 mm padavin).
# 03.11.2017 ob 20:43
"...Mater, HOR, ti si občudovanja vreden. Potem, ko si nekaj preteklih let nabijal, kako se je leta 1998 nehalo ohlajati in te je narava v 2015 in 2016 postavila na laž, si sedaj premaknil tarčo in nabijaš, da se je leta 2016 nehalo segrevat. Res, čestitke za vztrajanje pri totalni zaslepljenosti, skrajni intelektualni nepoštenosti in prikrojevanju dejstev svoji zablojeni agendi..."
Vidim, da si vse pomešal in, da nisi kaj dosti poučen o klimatskem dogajanju...
Tukaj pa komentiram ca komaj kakšno leto in ne že nekaj let...
Od ca 1997/1998 do ca 2012(2013) je bil jasen upad segrevanja znan, kot pavza (hiatus) v segrevanju, kar se lahko razbere tudi iz spodnjega članka in tako sem govoril, da je v tem času trend segrevanja upadel (skoraj zastal), ne pa da se je nehalo ohlajati, kot mi popolnoma napačno in brez osnove pripisuješ...
LINK
www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-2217286/Global-warming-stopped-16-years-ago-reveals-Met-Office-report-quietly-released--chart-prove-it.html
Od leta 2014 je bil naravni El Nino pospešek segrevanja z vrhom v 2016, ki ni plod CO2 globalnega segrevanja ampak večinoma naravnih ciklov. Zato tudi od 2016 globalne temperature spet pričakovano upadajo in so upadle na ca začetek rasti EL Nina v letu 2014. Od tega kako daleč bodo upadale je odvisno ali se bo pavza v segrevanju (oziroma upad trenda segrevanja) nadaljevala. Zaradi naravnih vplivov se v prihodnjih letih pričakuje manj segrevanja, meritve pa bodo pokazale kako in kaj se bo dogajalo, kajti napovedi klimatskih CO2 alarmističnih modelov so se do sedaj izkazale za napačne in nezanesljive z jasnimi napakami pri predpostavkah...
LINK]
www.woodfortrees.org/plot/hadcrut4gl/fro
m:2014/plot/hadcrut4gl/from:2016/trend/p
lot/hadcrut4gl/from:2014.7/trend
LINK
https://en.wikipedia.org/wiki/2014%E2%80
%9316_El_Ni%C3%B1o_event
In za razliko od mene, ki svoje stališče utemeljujem na priloženih znanstvenih podatkih je tvoje mnenje brez takšne podlage, zato pa toliko bolj na nivoju gostilniških poskusov diskvalifikacij in pametovanja brez neke resne in strokovne osnove...
# 03.11.2017 ob 18:10
Letalski promet je po teoriji odgovoren za ca 5-6% toplogrednega učinka, mogoče pa celo malo več...
LINK
https://wattsupwiththat.com/2017/11/02/w
hile-global-surface-temperature-cools-the-lower-troposphere-has-record-warmest-october/
LINK
https://wattsupwiththat.com/2017/11/01/g
lobal-temperature-continues-to-cool/
Linearni trend rasti povprečnih globalnih temperatur v nižji troposferi je tako od januarja 1979 do sedaj le +0,13 st C na dekado oziroma 1,3 st. C na stoletje...
LINK
http://www.drroyspencer.com/2017/11/uah-global-temperature-update-for-october-2017-0-63-deg-c/
Ne vem kje si ti v Sloveniji videl vroče in suho poletje. Med dvemi otoplitvami, ki ponavadi niso presegle 35, je bil mraz. Imeli smo jutra v Juliju, ko je bilo na Babnem Polju 2C. Nobene konstantne vročine - t.i. vročinski val pa ni trajal dlje od tedna dni.
V prihodnjih letih lahko realno pričakuješ dosti bolj vroča poletja. Ker to v duhu globalnega segrevanja ni bilo nič posebnega.
Najbolje, da si prebereš uradno poročilo, ki ga je izdal ARSO in ima naslov Zelo vroče in sončno poletje 2017.
Važno da korporacije delajo profit, tudi če ves planet crkne!!!