Vreme
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.9 od 15 glasov Ocenite to novico!
Hudourniki in padavinska voda so zalili več hiš, ponekod na Dravskem polju ljudje ne morejo iz svojih hiš. Počakati morajo, da se podtalnica zniža. Foto: Danijel Poslek
Gasilci in pripadniki civilne zaščite so vso noč pomagali prizadetim prebivalcem. Foto: PGD Lovrenc na Dravskem polju
Zaradi močnega neurja z obilnim dežjem, ki je v petek pozno popoldne zajelo območje mesta Ptuj, so gasilci s peskom napolnili 600 protipoplavnih vreč, ki so jih postavili na kritična mesta in razdelili tudi občanom. Foto: Danijel Poslek
Več kot 50 gasilskih enot, ki so sodelovale v intervencijah, je pomagalo pri odstranjevanju posledic neurij na več kot 250 objektih. Foto: PGD Lovrenc na Dravskem polju

Dodaj v

Na Štajerskem voda zalila več sto objektov, na Ptuju kar petkrat toča

Neurja s točo povzročila gmotno škodo
5. maj 2018 ob 06:49,
zadnji poseg: 5. maj 2018 ob 09:28
Maribor/Ptuj - MMC RTV SLO, Radio Slovenija

Nad številnimi kraji po Sloveniji so se v petek popoldne in zvečer razbesnela neurja, ponekod s točo. Največ težav so imeli na ptujskem in mariborskem koncu.

S čiščenjem jaškov za meteorno vodo in črpanjem vode iz kletnih prostorov so imeli gasilci kar nekaj dela po Štajerskem - zalilo je več sto objektov. Več kot 250 gasilcev in pripadnikov civilne zaščite je ponoči pomagalo prebivalcem v občinah Ptuj, Hajdina in Kidričevo.

Na Ptujskem je namreč samo v nekaj urah padlo več kot 150 litrov vode na kvadratni meter. Gasilci so napolnili s peskom 600 protipoplavnih vreč, ki so jih postavili na kritična mesta in razdelili tudi občanom. Toča je v nekaj urah klestila kar petkrat. Gmotna škoda je precejšnja, čeprav je za ocene še prezgodaj.

Na Ptuju poplavljenih 290 objektov
Do sobote popoldne so morali vodo črpati iz okoli 290 stanovanjskih objektov. Do zdaj so delo večinoma končali, vodo še črpajo iz nekaj hiš na območju Spuhlje in Brstja, je povedal Dragomir Murko s ptujske izpostave za zaščito in reševanje.

Sprožili so se tudi štirje zemeljski plazovi na območju Krčevine pri Vurberku, ki pa so na večinoma kmetijskih območjih, tako da objekti niso ogroženi, je povedal Murko. Glede morebitne škode na kmetijskih površinah je Murko dejal, da je bolj kot toča težave povzročala voda, se bo pa v nadaljevanju rasti rastlin videlo, ali in v kakšni meri bodo prizadete.

"V zadnjih dveh dneh je Ptuj prizadela prava vremenska ujma, ki se ponovi mogoče vsakih 50 let," je na družbenem omrežju Facebook zapisal ptujski župan Miran Senčar in dodal, da so morda nekateri prebivalci nezadovoljni s pomočjo, da pa so gasilci ter delavci komunalnega in cestnega podjetja, s katerimi je bil tudi sam v petek pozno v noč in od današnjega jutra naprej na terenu, opravili veliko dela in se še naprej trudijo odpraviti posledice.

Kopica nočnih intervencij tudi v Mariboru
Meteorne vode, odkrite strehe in strele so povzročali nevšečnosti tudi na območju Maribora. Gasilci so ponoči odhiteli na pomoč kar 31-krat. Med drugim je zalilo osnovno šolo Draga Kobala na Pobrežju v Mariboru.

Ravnatelj te šole Aleksander Jeršič je za Radio Maribor pojasnil: "Včeraj popoldne je ogromna količina dežja zamašila vse odtoke, skozi okna je voda prodirala v naše prostore. Na srečo pa ni bilo tako hudo kot pred dvema letoma, ko je v celoti zalilo kletne prostore. Tokrat je poplavilo jedilnico, knjižnico, hodnike in atelje. S hitro pomočjo gasilcev smo uspeli preprečiti dodatno škodo, odzvali so se tudi zaposleni na šoli. V dveh urah smo počistili in posušili prostore. Računamo, da večja škoda tokrat ni nastala."

Polovica Starš brez elektrike
Sredi Starš je padel električni daljnovod in prebivalci so za več ur ostali brez električne energije. Župan Starš Bojan Kirbiš je za Radio Maribor povedal, da so imeli ekstremne razmere. "Potem ko je padel steber električne energije, je bila polovica občine brez električne energije. Težave smo imeli tudi z meteornimi vodami – nihče, niti med starejšimi, ne pomni takšnega naliva v občini. Poplavilo je ogromno kleti, bilo je več kot trideset intervencij prostovoljnih gasilskih društev in civilne zaščite. Veliko so pomagali tudi občani sami."

V Zavrhu v občini Lenart se je ponoči sprožil manjši plaz, ki je zasul polovico ceste.

Na Železnikarjevi ulici v Ljubljani je strela udarila v ostrešje stanovanjskega bloka in zanetila požar. Zaradi zamašenih prepustov pa je voda zalila hodnik, garderobo in kopalnico ljubljanske osnovne šole v Dečkovi ulici.


Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Še se bodo pojavljale krajevne padavine, predvsem popoldne tudi posamezne nevihte. Ponoči bodo padavine povsod ponehale, delno se bo zjasnilo. Nedelja bo po večini sončna. Vremenoslovci napovedujejo, da bo vreme manj nestanovitno in manj deževno.

A. S.
toča
Prijavi napako
Komentarji
_cerebro
# 05.05.2018 ob 08:45
Človeka razbesni dejstvo, da morajo jaške za meteorno vodo čistiti gasilci, je pa to delo komunale, ki bi morala kazensko in odškodninsko odgovarjati za povzročeno škodo.
eos
# 05.05.2018 ob 08:15
Očitno bo marsikje še ena sadna letina šla v franže. Ko se to zgodi nekaj let zaporedoma, postane resno zaskrbljujoče.
Ampak očitno smo bolj siti in zdravi, če namenjamo milijarde za neko oborožitev ali projekte, ki jih ne potrebujemo.
infostriker
# 05.05.2018 ob 08:59
Zdej pa da vidimo naše vrle Zavarovalnice, kako bodo izplačale zavarovance. Ko je treba plačat premije so vsi sladki, da vidimo če bodo tako sladki tudi pri izplačilih. MMC prosim da naredite raziskavo koliko so Zavarovalnice izplačale. Hvala.
Lightning
# 05.05.2018 ob 09:05
V Mariboru je neurje trajalo nekje 7 ur - v ENO! 7 ur grmenja, bliskanja in nalivov. Jaz osebno kaj takega še nisem videl.
luckyss
# 05.05.2018 ob 09:33
Vsak normalen sadjar, ki se s tem poklicno ukvarja, uporablja protitočne mreže.
Večji problem je pri pozebah, kjer tudi pršenje z vodo ne deluje vedno maksimalno...
Ne vem, če je sploh možno zavarovati nasad proti pozebi, je pa sigurno, da se ne splača, torej se pridelovalci morajo iti neke vrste loterije ali pa kakšne alternativne zadeve z ognjem in dimom ipd...
Tisti, ki pišete o "kmetavzih", BMW-jih, ipd, pa v večini primerov niti motike niste videli "v živo", kaj šele, da bi kdaj z njo kaj počeli...
jockan
# 05.05.2018 ob 09:23
@Modelar
Spekulantski kmetavzi, ki se vozijo v novih bmwjih pa ze jokajo, kako ne bodo imeli pridelka.


Če kmetavzi ne bi (pri)delali, ti ne bi imel kaj za v usta dat.
tomidelaj
# 05.05.2018 ob 12:01
me zanima katera TV hiša je poslala novinarje da posnamejo to katastrofo... važno, da majo novinarje za sprehode okoli ljubljane....
James Moriarty
# 05.05.2018 ob 10:21
dve leti že nismo jedli domačega sadja. Kolikor kaže, ga tudi letos ne bomo doživeli. Sicer kolikor je videt pri nas, glede dreves ni večje škode. Ampak če se bo tako nadaljevalo...še bomo kdaj sploh lahko kaj sami pridelali? res je zaskrbljujoče, vsako leto je samo še slabše.
gospod iskreni
# 05.05.2018 ob 11:14
Ne da bi delal paniko, ampak teli ekstremni vremenski pojavi so čedalje bolj pogosti.
mikic007
# 05.05.2018 ob 10:32
Slovenci, ne skrbite. Ljubljančani bomo v praznih garažnih hišah pridelali alge še za vas!
regicaaa
# 05.05.2018 ob 15:01
Magari! Na hajdini je blo 10 rund toce, ce ze stejemo. Dogajanje se je zacelo malo po 13uri, koncalo nekje okrog enih ponoci.nooorooo
kazam
# 05.05.2018 ob 09:45
infostriker

Zdej pa da vidimo naše vrle Zavarovalnice, kako bodo izplačale zavarovance.


Tam kjer bodo morale jo bodo....iz preteklih izkušenj pa tudi vemo kako so takim ujmam sledila povišanja premij. Delničarji zahtevajo konstantno rast dobička...
Trajnih nasadov po moje nima smisla zavarovat ravno zaradi tega, ker ti po prvem škodnem zahtevku tako povišajo premijo da lahko delaš samo za njih. Tam se zadeve rešujejo drugače pa še tisto ni sigurno če imaš kombinacijo toča, naliv ter orkanski veter kot je bilo nekje v zadnjih dneh ti ne samo potrga mreže in žičnico ampak ti vsa konstrukcija podre še nasad!

lp
KOR
# 05.05.2018 ob 12:04
Geoinženiring, se strinjam

Pa so že davno javno priznali, ampak si vsi še zatiskate oči, vidim (minusi pri @lamesa)
enix
# 05.05.2018 ob 15:10
novogradnje na rizičnem območju so zgrešena investicija, taka hiša je brez vrednosti!
mertaus
# 05.05.2018 ob 10:59
luckyss

Vsak normalen sadjar, ki se s tem poklicno ukvarja, uporablja protitočne mreže.


Najbrž je problem tudi v tem, da nekateri niso imeli razgrnjenih mrež zaradi opraševanja dreves, da se v mreže ne bi lovile čebele ...
Miki Mause
# 05.05.2018 ob 20:24
Pol manj problemov bi bilo, če bi komunalna in cestna podjetja na svojih zadolženih cestah redno čistila odtoke in ostale meteorne jaške.

Itak pa ja saj bodo že gasilci...so zastonj, če pa uničujejo drago opremo pa tud ni problem, bodo že občani novo kupili z prostovoljnimi prispevki.

S čiščenjem jaškov za meteorno vodo in črpanjem vode iz kletnih prostorov so imeli gasilci kar nekaj dela

Komunalci občinski pa lepo doma spali?

Resno se sprašujem, če nebi bilo smotrno, da začnejo gasilci kar še smeti pobirati pa vodovode vzdrževati in pozimi plužiti lokalne ceste. Komunalne službe pa zapremo itak ni nič od njih, lepo se pa pasejo na davkoplačevalskem denarju.
cycoII
# 05.05.2018 ob 16:55
Evo še ena iz HORovega linka:
Nebo kaznuje včasih vso deželo z mokro ali s suho šibo tako trdo, da traja suša precej časa na škodo žitu, vinu in sadju. Krivdo, da tako dolgo ne dežuje, dajem nekoliko pogostemu zvonjenju, ki se zdi da preganja dež. Brž ko se namreč prikaže oblak, začno v vseh zvonikih zvoniti iz strahu pred točo; tako razdelé in preženó oblake …
Kdo rabi ultrasonično orožje, mi imamo zvonove.
garmond
# 05.05.2018 ob 13:42
Ko bo Zemlja totalno uničena, bo naš @HOR še vedno trdil kako je vse to normalen pojav.
cycoII
# 05.05.2018 ob 09:27
Slika podhoda je iz Kidričevega. To je ona občina, kjer je župana sram spomenika. Oni z avtom je pa lep primerek domorodca.
kurkuma
# 05.05.2018 ob 15:33
vojska je na prvomajskih počitnicah ?

Lopate, pa menda imajo ? Od včeraj do danes bi s protipoplavnimi vrečami lahko zaščitili kar nekaj hiš....
HOR
# 05.05.2018 ob 12:03
Janez Vajkard Valvasor: Die Ehre des Herzogthums Krain (Slava vojvodine Kranjske), 1689

IV. NEVIHTE, TOČA, BLISK IN GROM

NA KRANJSKEM PRIHAJAJO če že ne vse nevihte, pa vsaj večji del in najškodljivejše z visokih gorá, zlasti s snežnikov in z drugih hribov, ki so zelo visoki. Ondi nastanejo mnogokrat iz številnih jam in preduhov. Najprej se dvigne iz njih nekakšen dim, se nenadoma zgosti v črn oblak in ta kmalu iztresa točo, blisk in grom.

Poleti pada toča često dvakrat in celo trikrat na dan. Tako nastane velika škoda, zlasti kadar se usiplje sama s svojimi kamni brez deževnih kapelj in kadar jo nosi močan veter…
klik...
kingeston
# 07.05.2018 ob 09:52
folk pa se še vedno najraje priseljuje na nižinska in poplavna območja.
in seveda na koncu krivi državo.

in vse potoke in reke bi radi kanalizirali da ja čim prej odteče voda iz območja. ko pa zmanjka padavin in voda takoj odteče, pa nastopi huda suša ker ni več počasne vode da lepo namaka območje.
in znova bi folk krivil državo...

čisti butalci.
gozdar1
# 05.05.2018 ob 15:12
Ljudje ki verjamejo v najbolj za lase privlečene teorije zarot, zanikajo globalno segrevanje in klimatske spremembe. Očitno samo meni ni jasna ta logika.
mihajloo
# 05.05.2018 ob 14:05
@HOR
Navezoval sem se na kar si zapisal z odebeljenim: "Poleti pada toča često dvakrat in celo trikrat na dan. Tako nastane velika škoda,"

To je Vajkardov zapis čez palec. 2x do 3x na dan, medtem ko širšega časovnega intervala ne poda. Se pravi; kolikokrat na poletje, vsako poletje ali vsako drugo poletje, itd.
Si pa lahko mislim, kam zaradi okrepljenega tiska in konteksta te novice oz. naravne nesreče, v tvojem primeru pes taco moli.
Za zaključek pa ne pozabimo, da Vajkard govori o toči v poletju. Medtem ko sodra/toča te dni klesti v samem začetku maja. Do poletja nas loči še debel mesec.
HOR
# 05.05.2018 ob 13:47
@mihajloo
# 05.05.2018 ob 12:26
@HOR
"...Bom namesto tebe kopiral/prilepil še nekaj nadaljevanja iz tvojega/Vajkardovega vira:
"Sicer priznavajo grdobe na natezalnici, da so tega ali onega dne naredile točo,.."
Toliko o kredibilnosti :)))..."


...
Valvazor je tu kronist in popisuje dogodke. Takrat so še mučili in obtoževali ženske "čarovnice" tudi zaradi "povzročanja" toče, ki so med mučenjem na natezalnici seveda hitro "priznale" da so tega ali onega dne naredile točo...
Valvazor je to in še kaj bolj zahtevnega popisal in tukaj ni ravno neke nekredibilnosti...

Dodatno pa je Valvazor verjel, da je toča naravni dogodek in, da ga ne povzročajo "čarovnice"...! In, če bi pozorno porbral navedno povezavo bi lako prebral tudi, da Valvazor navaja, da "Preprosto ljudstvo meni, da pripravljajo točo coprnice" in da on tega ne verjame saj pravi, da "Sicer priznavajo grdobe na natezalnici, da so tega ali onega dne naredile točo, toda jaz zase tega ne morem verjeti, temveč mislim, da se satan, ko vidi, da ima po naravni poti priti toča..." - dalje pa je njegovo versko mnenje ( pa mogoče malo opurtonistično do takratne okolice in oblasti...!?), kar misli, da se lahko dogaja (mogoče le versko ali psihično v glavah...!?) z "čarovnicami"...
klik...
mihajloo
# 05.05.2018 ob 12:26
@HOR
Bom namesto tebe kopiral/prilepil še nekaj nadaljevanja iz tvojega/Vajkardovega vira:

"Sicer priznavajo grdobe na natezalnici, da so tega ali onega dne naredile točo,.."

Toliko o kredibilnosti :)))
Olorin
# 05.05.2018 ob 10:54
@lamesa
Koliko "neunicljivih" Monsantovih sadik si pa ze posadil v zivljenju?
leon911
# 07.05.2018 ob 22:40
Zakaj ne morejo občine v podravski regiji skupaj nabrati, pazi to 160.000 EUR, da bi z letali preprečili točo in da se prepreči milijonska škoda pri navadnih ljudeh?
Pa kdo to razume?
mitja85
# 05.05.2018 ob 20:24
Tako je danes zgledalo v Spuhlji pri Ptuju:

https://youtu.be/Ia9ql4QnvV0
3athlonetz
# 06.05.2018 ob 18:48
Ne razumem, zakaj je bil izbrisan moj komentar. Navedel sem samo tri vremenske rekorde na ptujskem območju v petek. MMC- ste neumni, želite neumne bralce ali bi sami radi bili neumni?
agenda21
# 05.05.2018 ob 18:07
Enim je mar in si ne zatiskajo oči:
https://www.youtube.com/watch?v=TDvLCPe8
viU&index=1&list=PLwfFtDFZDpwutY
Ot4Ds-626kTMX3gDcuD
Olorin
# 05.05.2018 ob 17:29
@KOR
"Geoinženiring, se strinjam

Pa so že davno javno priznali, ampak si vsi še zatiskate oči, vidim (minusi pri @lamesa)"

Vidva z @lameso imata pa tako odprte oci, da so vama zrkla ven padla. Ali pa si po svoje razlagata pojem geoinzeniringa. Nekaj od tega.
lamesa
# 05.05.2018 ob 10:36
Geoinženering!
Kar navadite se!

Tako potega 3.SV, (bio)terorizem. Pošljejo točno nadte, ti uničijo pridelek... kličeš na pomoč Monsanto - neuničljive sadike.
pinkfranc
# 05.05.2018 ob 09:45
kr nekak pričakovano

narava vedno vzpostavi povprečje

če je v nekem obdobju en ekstrem, bo v drugem drug
torej če je sedaj že aprilana dolenjskem bila suša, se je lahko prej ko slej pričakoval nekje naliv, da vreme to pomanjkanje padavin not spravi

enako je z temparaturo, ekstremi v določenih mesecih zelo verjetno pomenijo kontra ekstreme v drugih mesecih .... na koncu je letno povprečje tam tam
HOR
# 05.05.2018 ob 19:48
@mihajloo
# 05.05.2018 ob 14:05
@HOR
"...Navezoval sem se na kar si zapisal z odebeljenim: "Poleti pada toča često dvakrat in celo trikrat na dan. Tako nastane velika škoda,"
To je Vajkardov zapis čez palec. 2x do 3x na dan, medtem ko širšega časovnega intervala ne poda. Se pravi; kolikokrat na poletje, vsako poletje ali vsako drugo poletje, itd...."


...
Ja je ćez palec, samo dovolj, da lako iz opisa zaključimo, da je bilo toče vsaj toliko, kot sedaj oziroma še nekaj več...
Dodatno k temu pa še:

3.2. Nevihtna neurja*
Iz pozornosti, ki jo Valvasor namenja nevihtam in spremljajočim pojavom, še posebej
toči, lahko domnevamo, da je bila glavna značilnost tople polovice leta v njegovem
času velika pogostnost neviht in velika škoda, ki so jo povzročale.
Omenja, da na
Kranjskem redkokdaj mine dan brez bliskanja in grmenja in da je več neviht v Primorju
in v gorah ter da je na sosednjem Koroškem in Štajerskem prav tako veliko toče, vendar
manj kot na Kranjskem. Razlaga, da ta ujma zajame različno široke pasove (od enega
streljaja do ene milje), ki so dolgi tudi več kot sedem milj, kar bi pomenilo nad 50 km
(Vilfan, 1954), nikoli pa ne pustoši po celi deželi. Dogaja se, da isti pas opustoši dve
ali tri leti zaporedoma, prav tako zadane večkrat na leto ista območja. Včasih padajo iz
oblakov kot lešnik debela zrna, včasih debela kot pest, »... včasih pade toča za tri ali
štiri prste na debelo in obleži do naslednjega dne.
« (Valvasor, 1689, knjiga III, str. 311;
slovenski prevod: Valvasor, 2009).
Valvasor poroča, da nevihte povzročajo Kranjski veliko škodo. Toča ne uniči samo
posevkov, ampak tudi drevesa in živino: »Kdajpakdaj toča pada tako hudo, silno in s
tako močnim vetrom, da celo najmočnejša drevesa takorekoč vsa zvita obležijo od vetra,
ki piha v tako močnih sunkih in tako okrutno. Kranjska bi bržčas bila pravo jedro
srečnih in rodovitnih dežel, kolikor ji ta toča ne bi njene sreče občutno zmanjševala: če
izračunamo škodo, ki jo povzroča, je ta tako velika, da je običajno vsako leto uničena
petina sadnih in drugih rastlin
in s tem deželi izpade in se izgubi gotovo še precej več.«
(Valvasor, 1689, knjiga III, str. 311; slovenski prevod: Valvasor, 2009). Ugotavlja pa, da
zaradi tega ni podražitev kmetijskih pridelkov, saj nevihte s točo običajno prizadenejo le
manjša območja. Izpostavlja pa tragično usodo revnega človeka, saj mu toča uniči še tisto
malo, kar ima, še posebej, če ga ta ujma prizadene dve ali več let zaporedoma: »Ko nevihta
popolnoma zbije k tlom ozimno žito, kot je pšenica, rž in podobno, in zatem zatolče
v tla jaro žito, ajdo, proso, fižol, grah in lečo, in drugo, potem pride ubogi kmečki človek
v hudo stisko in bedno stanje. … Kogar udari, ta to dobro občuti, posebno priden kmet,
ki ga to potisne v tako stisko in revščino, da mora trpeti pomanjkanje kruha in da mora
s svojci trpeti revščino. Z upanjem zre v prihodnje leto. Če te revne vaščane … ponovno
tako močno in uničujoče prizadene, … potem morajo mleti skorjo od dreves in kruh delati
iz tega…« (Valvasor, 1689, knjiga III, str. 311; slovenski prevod: Valvasor, 2009). Poleg
velike škode, ki jo povzroča toča, omenja tudi človeške žrtve (še posebej pri košnji), pobite
živali (ovce) in poškodbe na objektih
(Valvasor, 1689, knjiga III, str. 321; slovenski
prevod: Valvasor, 2009).
---
-Kar pa so že dokaj precizne navedbe, da lahko zaključimo, da je bilo toče takrat več...!

*Vir navedbe: VALVASORJEVI PRIKAZI VREMENA IN PODNEBJA V SLAVI VOJVODINE KRANJSKE, dr. Darko Ogrin*, Simona Kosmač, prof. geografije in zgodovine, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
a.orhidejca
# 05.05.2018 ob 12:19
To je vse krivda države in občine, ker ne uredijo zadeve.
Modelar
# 05.05.2018 ob 09:02
Ce nimas zavarovano nimas pravice do odskodnine. Enostavno. Spekulantski kmetavzi, ki se vozijo v novih bmwjih pa ze jokajo, kako ne bodo imeli pridelka.
Kazalo