Za pravice vojakov naj bi  se zavzela tudi varuhinja človekovih pravic. Foto: BoBo
Za pravice vojakov naj bi se zavzela tudi varuhinja človekovih pravic. Foto: BoBo
Vojak
Še leta 2010 je Slovenija obrambnemu resorju namenila 580 milijonov evrov, letos pa le 350 milijonov evrov, kar predstavlja okoli 40-odstotno znižanje. Foto: BoBo

Poslanska skupina NSi-ja je po poročanju STA vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora za obrambo, ki bo prihodnjo sredo, zaradi razmer v Slovenski vojski, ki so po njihovem mnenju slabe, tudi zaradi s padanja obrambnega proračuna. Še leta 2010 je Slovenija obrambnemu resorju namenila 580 milijonov evrov, letos pa le 350 milijonov evrov, kar pomeni okoli 40-odstotno znižanje. S takšnim zmanjšanjem sredstev pa ni mogoče več zagotavljati visoke usposobljenosti in pripravljenosti Slovenske vojske, je menil vodja poslanske skupine NSi.

Tonin je tudi opozoril, da se vse od leta 2010 in do danes v Slovenski vojski "ni bistveno odpuščalo", zaradi česar so se zmanjševala zlasti sredstva za usposabljanje in naložbe. Vse to pa slabi pripravljenost pripadnic in pripadnikov, je še opozoril in dodal, da bodo stroški za ponovno vzpostavitev Slovenske vojske oz. za njen zagon bistveno višji, če "jo bomo predolgo pustili propadati". Zato je po njegovem prepričanju dvig obrambnega proračuna nujen in o tem želi prepričati poslanske kolege.

So slovenski vojaki diskriminirani?
Poslance, ki so člani odbora za obrambo, bodo prihodnji teden skušali prepričati tudi predstavniki sindikata vojakov, ki opozarjajo na diskriminacijo slovenskih vojakov v primerjavi s preostalimi uslužbenci javnega sektorja, v katerega plačni sistem sodijo tudi pripadniki SV-ja.

Predstavniki sindikata Slovenske vojske so sredo obiskali tudi varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. Na to, da v vojski nimajo sodnega varstva na delovnem sodišču, so v preteklosti večkrat opozorili varuha človekovih pravic. Toda šele zdaj so jim, kot kaže, prisluhnili. Čeprav so zaradi tega že vložene tožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Pripadniki Slovenske vojske zoper ukaze, ki odločajo o pravicah iz naslova delovnega razmerja, kot rečeno, nimajo sodnega varstva na delovnem sodišču. Predsednik sindikata vojakov Gvido Novak je za MMC povedal, da so pred vložitvijo tožbe na Evropskem sodišču za človekove pravice morali iskati pravico na ustavnem sodišču, kjer pa so bili zavrnjeni, saj z akti vodenja in poveljevanja po mnenju ustavnih sodnikov ni bilo odločeno o pravicah pritožnika. "Če nekomu nezakonito znižajo plačo z ukazom za 500 evrov, bi vsak presodil, da je to odločitev glede pravic pritožnika. Vojaki imajo zato 500 evrov nižjo plačo," poudarja Novak.

V Slovenski vojski so po Novakovi razlagi okoli 2000 vojakom, ki so imeli naziv specialista, zaradi varčevanja odvzeli ta naziv in posledično so padli v nižji plačni razred. To je bilo po mnenju Sindikata vojakov nezakonito. V nekaterih primerih so vojaki skušali svoje pravice doseči s tožbo.

Generalštab toži in sodi
Delovno in upravno sodišče sta jim razložila, da pripadniki Slovenske vojske, čeprav so ukazi nezakoniti oz. v neskladju z zakonom o javnih uslužbencih in sistemom plač v javnem sektorju, nimajo sodnega varstva na delovnem sodišču zoper akt vodenja in poveljevanja, s katerimi je bilo odločeno o premestitvi vojakov v nižji razred.

Z ugovorom ukazu pri generalštabu naj bi tudi izčrpali vsa pravna sredstva. Generalštab tako izda ukaz in nato sam odloči o ugovoru na ukaz. Ker sodno varstvo ni več mogoče, je mogoča zgolj ustavna presodba. "Edina možnost je bila ustavno sodišče, ki pa nas je zavrnilo, zato smo šli na evropsko sodišče," pravi Novak.