Kodeks ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni je leta 2013 pripravila Skupnost občin Slovenije in ga poslala svojim članicam s predlogom, da ga tudi sprejmejo. Nastal je predvsem zaradi izkušenj z nekdanjim županom Maribora Francem Kanglerjem, ki je s svojo samovoljo spravil občane na ulice. Gre za zbirko pravil in načel, ki zapovedujejo delovanje skladno z zakoni in vestno opravljanje funkcije. Med drugim sta prepovedana izkoriščanje položaja za osebne koristi ali koristi svojcev in konflikt interesov.

Kuzma in Bohinj kodeks sprejela takoj
Za nadzor nad spoštovanjem kodeksa je predvideno častno razsodišče, vendar je prav okoli razsodišča pri kodeksu nastalo največ zmede. Ob prvem pozivu SOS-a občinam leta 2013 sta se prvi odzvali občini Kuzma in Bohinj, do konca leta pa je kodeks sprejelo še 15 manjših občin. Vendar častna razsodišča niso začela delovati. "Takrat je bilo predvideno, da bo častno razsodišče delovalo na ravni celotne skupnosti občin, zato mi svojega nismo imenovali," pravi direktor občinske uprave v občini Bohinj Miro Sodja.

Prav ti zapleti so privedli do tega, da so pri SOS-u pripravili nov predlog kodeksa po zadnjih lokalnih volitvah, kjer kodeks določa, da častno razsodišče imenujejo občine same. Ob novem pozivu so kodeks sprejele še občine Črenšovci, Radlje ob Dravi in Kranj. Na SOS-u sicer ob tem opozarjajo, da seznam občin, ki so kodeks sprejele, ni popoln, saj jih nekatere občine o sprejetju kodeksa niso obvestile.

Tudi v Bohinju bodo tako kodeks sprejeli na novo, pove Sodja, vendar bodo tokrat skušali doseči še dogovor, da bodo kodeks podpisali vsi svetniki. "Če se nekdo podpiše, ima to na človeka drugačen učinek in zadevo tudi resneje jemlje," pravi Sodja, ki obenem meni, da svetniki kodeksa ob prvem sprejetju niso jemali tako resno.

Simbolna obsodba samovolje šerifov
Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi, kjer so kodeks sprejeli pred kratkim, je ob tem dejal, da v njihovi občini s sprejetjem kodeksa niso imeli težav, saj so ga vsi svetniki podprli. "To je neki osnovni korak, ki bi ga morale občine, ki delujejo po teh pravilih, narediti. Zdi se mi, da se bo s sprejetjem tega kodeksa vsaj deloma zajezilo posploševanje, po katerem občine vodijo lokalni šerifi mimo vseh predpisov."

Kljub temu pa je kodeks sprožil razmeroma malo zanimanja, če upoštevamo, da ima SOS 176 članic, kar se Bukovniku zdi nerazumljivo, a obenem dodaja, da si ob tem podatku "lahko vsak ustvari svoje mnenje". Med najpogostejšimi ugovori za sprejetje kodeksa sicer najdemo argument, da gre pri kodeksu za zavajajoč manever, ki ne ponuja konkretnih vzvodov za sankcioniranje s kodeksom neskladnega ravnanja. Bukovnik se sicer strinja, da kodeks ne bo prisilil nikogar k poštenemu ravnanju, če se teh pravil že v osnovi ne drži. "Se mi pa vendarle zdi, da bo nekdo, ki bo kodeks kršil, vendarle občutil posledice - če ne prej, pa na volitvah."

Častno razsodišče namesto ulice
Ob sprejemanju kodeksa v občini Kranj pa so opozicijski svetniki izrazili tudi bojazen, da bo častno razsodišče, ki ga imenuje občina, namenjeno predvsem onemogočanju delovanja opozicijskih svetnikov, a Bukovnik je prepričan, da je taka bojazen povsem nepotrebna: "V vsaki občini so prebivalci, ki imajo status častnega občana oziroma so prejeli nagrado občine. Če se v častno razsodišče imenujejo taki člani, kot kodeks tudi zahteva, potem je bojazen, da bi se pojavljale politične zlorabe, povsem odveč." Po drugi strani pa vidi častno razsodišče kot eno izmed možnosti spopadanja z zlorabami položaja. "Če bi to možnost imeli pred leti, mogoče ljudem ne bi bilo treba reševati težav na ulici."