Vaša ocena: 
Ocena 4,5 od 18 glasov
Ocenite to novico!
| ZGODOVINA OBČIN V SLOVENIJI | ||
| Od leta 1965 do leta 1994 je bilo v Sloveniji od 60 do 65 občin. Povprečna slovenska občina je imela več kot 30.000 prebivalcev in je obsegala več kot 300 kvadratnih kilometrov. 3. oktobra 1994 je bilo z zakonom o ustanovitvi občin ustanovljenih 11 mestnih in 136 običajnih občin. Leta 1998 je bilo ustanovljenih še 45 občin, med katerimi pa niso vse ustrezale predpisanim merilom za ustanovitev. Leta 2002 je Slovenija dobila še eno novo občino. Skupaj jih je bilo 193. S 1. januarjem 2007 v Sloveniji nastane 17 novih občin, za katere so se prebivalci odločili na posvetovalnih referendumih. Republika Slovenija je tako razdeljena na 210 občin. |
||
| ZGODOVINA OBČIN V ŠTEVILKAH | ||
| 1994 - 58 občin 1998 - 147 občin 2002 - 192 ončin 2006 - 193 občin ZDAJ - 210 občin |
||
| NAJMLAJŠE OBČINE | ||
| - Apače, - Kostanjevica na Krki, - Sveta Trojica v Slovenskih goricah, - Sv. Jurij v Slovenskih goricah, - Rečica ob Savinji, - Renče - Vogrsko, - Straža, - Šmarješke Toplice, - Sveti Tomaž, - Središče ob Dravi, - Cirkulane, - Gorje, - Makole, - Poljčane, - Mokronog - Trebeljno, - Šentrupert, - Log - Dragomer. |
||
Slovenija je razdeljena na 210 občin, na Primorskem in Dolenjskem pa se piše še usoda petih predlaganih občin. Zakaj in kako občine sploh nastanejo?
Občina je temeljna lokalna skupnost v Sloveniji in je ustanovljena zato, da bi ustrezno zadovoljevala potrebe svojih prebivalcev ter izpolnjevala še druge naloge. Da se ustanovi tako skupnost, morajo biti izpolnjeni določeni osnovni pogoji. Kateri, si preberite v spodnjem okvirčku.OSNOVNI POGOJI ZA USTANOVITEV OBČINE |
- popolna osnovna šola; |
- primarno zdravstveno varstvo občanov (zdravstveni dom ali zdravstvena postaja); |
komunalna opremljenost (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrba z električno energijo); |
- knjižnica (splošna ali šolska); |
- prostori za upravno dejavnost lokalnih skupnosti. |
Vir: Zakon o lokalni samoupravi; Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko za MMC
Nad občinsko opravljanje nalog z analizo
Na MMC-jevo vprašanje, ali vseh 110 slovenskih občin izpolnjuje v zgornji tabeli navedene osnovne pogoje, so v službi vlade za lokalno samoupravo odgovorili, da DZ to preveri že v postopku ustanavljanja občin, da pa zdaj tudi sami pripravljajo analizo, s katero bodo poskušali ugotoviti, ali občine res izvajajo vse naloge, ki jim jih nalaga zakon o lokalni samoupravi.
NA KAKŠEN NAČIN DANES LAHKO NASTAJAJO OBČINE? |
– z združitvijo dveh ali več sosednjih občin v novo občino, |
– z razdelitvijo občine na dve ali več novih občin (primer redlaganih občin, o katerih se zdaj vrši referendum), |
– z izločitvijo dela občine ali delov dveh ali več sosednjih občin v novo občino. |
Vir: Zakon o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij
Da se neko skupnost proglasi za občino, ni dovolj le izpolnjevanje osnovnih pogojev. Glede na zakon o postopku za ustanovitev občin in določitev njihovih območij mora imeti občina, denimo, najmanj 5.000 prebivalcev. Če se predlaga ustanovitev občine, katere območja ne sestavlja toliko ljudi, morajo po zakonu obstajati dodatni razlogi - geografski, obmejni, narodnostni, zgodovinski, gospodarski. Na ministrstvu za lokalno samoupravo so za našo spletno stran pojasnili, da take občine vendarle ne smejo imeti manj kot 2.000 prebivalcev, v Sloveniji pa jih je trenutno 110 (52,38 odstotka).
Pregled števila občin po številu prebivalcev:
manj kot 5000 prebivalcev | v 110 občinah | 52,38 % |
5.000-10.000 prebivalcev | v 47 občinah | 22,38 % |
10.000-50.000 prebivalcev | v 50 občinah | 23,80 % |
50.000-100.000 prebivalcev | v 1 občini | 0,48 % |
več kot 100.000 prebivalcev | v 2 občinah | 0,96 % |
SKUPAJ | 210 | 100 % |
Stroka: Občine izkoriščajo državno pomoč
Vsaka občina letno pripravlja proračun, ki predvidi njeno porabo. Večina jih proračuna ne more pokriti samih, tako da luknjo pogosto zapolni država. In če je na začetku veljal zakon, po katerem je država pokrila celotno luknjo v proračunu, je zdaj financiranje urejeno tako, da država pristavi le toliko, kolikor je sama zbrala občina, razen če ta zbere več kot polovico. V tem primeru država pokrije le preostanek.
| VABLJENI K BRANJU: Referendumi: Krajevne skupnosti želijo na svoje |
Ko gre za pomoč države, strokovnjaki opozarjajo, da mnoge občine to izkoriščajo. Prav to naj bi bil eden izmed razlogov za tako veliko razdrobljenost - nove občine namreč ob slabi gospodarski razvitosti in dovolj visokem proračunu upajo na državna sredstva. Zdaj so pogoji nekoliko slabši, a se marsikateremu delu Slovenije še vedno izplača ustanoviti svojo občino. Najbolj razdrobljeno je Prekmurje, ki je hkrati tudi najmanj razvita regija v Sloveniji. Bo po referendumih o razdrobljenosti mogoče govoriti tudi na Primorskem in Dolenjskem?
Standardi pa bi morali biti malo bolj zahtevni ne le greda z vijolicami
Ključ do reduciranja števila občin je nov pristop do urejanja lokalnih zadev. Krajevne skupnosti, naj dobijo določeno kvoto denaja, ki jo morajo racionalno porabiti ali pa v nasprotnem primeru vrniti v blagajno.
Kako velika naj bi bila občina - na noben način 5000 ljudi, raje veliko več.
Občina katero je prej oblikovalo 5 krajevnih skupnosti je imela število zaposlenih,ki so urejali zadeve za nas vse- sedaj pa nove občine zaposlujejo pet do šest oseb (Prej je bil samo tajnik KS). Prav tako pa na bivši skupni občini so zaposleni isti ljudje naprej.
Omembe vredno pa je tudi,da se je na teh novih občinah zaposlovalalo pretežno sorodniki župana ,ki so najbolj utečeni in sposobni za ta delovna mesta.
Izvaja pa se kakor je že eden komentatorjev omenil HOBY PROGRAM !!!
Za Trzin ti lahko zagotovim, da je od ločitve od občine Domžale napredoval v vseh pogledih ... kajti prej je bil Trzin 'molzna krava' občine Domžale (ki je KS Trzin zagotavljala samo denar za dva zaposlena na KS), za investicije v kraj jih je pa bolj malo brigalo ...!
Zato tudi razumem tisto, kar je napisal gx (zanemarjeni ljubljanski predeli).
Je pa sicer druga pesem, kako se bo financirala npr. občina Mirna (če bo izglasovana).
Ravno to je problem v naši državi. Ljudje enačijo razvoj s količinima porabljenega asfalta, z robniki in lučkami. Naloga občin bi morala biti omogočanje ustvarjanja novih delovnih mest in podpiranje takšnih investicij, ki le te ustvarjajo. Tako pa ves denar gre v pločnike in kolesarske, ki jih v vsaki racionalni državi itak potegnejo tako, da na cesti narišejo črto: Pešcev in kolesarjev je še itak le za vzorec.
Tistim pa, ki 'vpijete', da so majhne občine nepotrebne ... če odštejemo slovensko prestolnico, imajo tri občine, ki jim je Zakon o financiranju občin pobral del proračuna v korist drugih, nerazvitih občin, naslednje število prebivalcev (v letu 2008):
Trzin: 3.682
Šempeter-Vrtojba: 6.451
Log-Dragomer: 3.465
Zame je to dovolj pomenljivo!
Sicer pa tudi mene moti grozljiva (izrazita) razdrobljenost 'glave slovenske kure'. Tam je, po moje, dojemanje lokalne samouprave (imeti lastno občino) precej drugačno, kot v večjem delu SLO.
Te miniaturne občine (vseh teh 110) pa itak ne morejo izpeljati nobene resne investicije in so same sebi v namen.
Občine, ki so večinoma sami sebi namen, so pač črpalke za javni denar.
V prihodnosti je samo ena pot in to je izbiranje nesebičnih ljudi za vodsteni položaj - samo tako bodo ljudje ugotovili da delajo neumnost.
Najrazličnejših pomisleki, češ da majhne občine ne morejo preživeti, pa ne izhajajo le iz nepoznavanja delovanja lokalne samouprave, ampak tudi iz nepoznavanja primarnih finančnih virov, ki jih vsaka občina ima. Potrebno je namreč vedeti, da se vsaka občina, poleg drugih finančnih virov (davkov iz naslova dediščin, nepremičnin, občinskih taks, itd.), financira predvsem iz naslove dohodnine. Ta pa ni vezna (tako kot mnogi mislijo) na kraj delovnega mesta, ampak na prebivališče bivanja.
Res je sicer, da so v določenih (razvitih) državah navzoče težnje po širjenju lokalne samouprave na večja območja ali po združevanju občin, vendar se te težnje pojavljajo predvsem v mestnih okoljih, zelo poredko pa tudi v ruralnih ali podeželskih okoljih. Poleg tega ne gre pozabiti, da naj bi se širši lokalni interesi prenašali oziroma uresničevali na ravni "pokrajin", ki jih pa v Sloveniji za enkrat še ni. Pa rudi, ko bodo, je velika verjetnost, da bo uresničevanje lokalnih interesov na višji ravni neustrezno, saj sedanji predlog vlade predvideva premajhno število pokrajin.
Se bo to zgodilo? Seveda ne - danes bi vsi imeli svojo občino, to je kavbojsko in nič drugega.
Očitno ne poznaš razlike v funkcijah in pristojnostih lokalne samouprave na eni (občina & vse njene službe) na eni in pa državne uprave (upravna enota oz. izpostave uradov, agencij, inšpektoratov ...) na drugi.