Foto:
Foto:

Predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB-ja je na slavnostni skupščini tudi poudaril, da zmaga v drugi svetovni vojni ni pomenila samo zloma nacifašizma, ampak tudi zmago moderne civilizacije.

Dodal je, da je bila Slovenija na strani zaveznikov in se dotaknil tudi povojnih pobojev. Na skupščini so sprejeli izjavo ob 60. obletnici zmage nad nacifašizmom, v kateri med drugim protestirajo proti poskusom prevrednotenja NOB-ja in oživljanju nacifašističnega revanšizma.

Sindrom mešanja dogodkov
Stanovnik opozarja na sindrom mešanja dogodkov v času med letoma 1941 in 1945, ko so si stali nasproti zavezniške sile in nacifašizem, in dogajanja po vojni, ko sta si stala nasproti demokracija in boljševizem. Za Slovence fašizem ni bil samo ideologija, ki je nastopala proti najbolj osnovnim načelom humanizma, ampak predvsem ideologija nacionalnega genocida.

NOB ni bil samo oboroženi odpor, ampak si je za cilj postavil tudi izpolnitev tradicionalnih političnih zahtev slovenskega narodnega programa - združene Slovenije, uveljavitve demokracije, gradnje lastne vojske, doseganja polne pravice do samoodločbe in odločanja o notranji ureditvi.

Bistven je bil boj proti okupatorju
Stanovnik je tudi zavrnil trditev, da pri NOB ni šlo predvsem za borbo z okupatorjem, ampak da je bila to državljanska vojna. Za komunistično partijo je bila bistvena borba z okupatorjem, čeprav ni skrivnost, da je imela tudi svoj dolgoročni načrt in da je partija med vojno gradila politično moč, ki jo je takoj po vojni prelila v revolucijo. Stanovnik se je vprašal, ali bi zavezniki res podpirali NOB, če bi šlo za revolucijo.