Slovenija se bo morala v prihodnjem letu dodatno zadolžiti, pravita tako finančni minister kot guverner Banke Slovenije. Vprašanje je le, ali se bo zadolžila pri trojki ali ne. Foto: BoBo
Slovenija se bo morala v prihodnjem letu dodatno zadolžiti, pravita tako finančni minister kot guverner Banke Slovenije. Vprašanje je le, ali se bo zadolžila pri trojki ali ne. Foto: BoBo
Čufer (na levi) in Jazbec sta v Washingtonu tuje vlagatelje prepričevala o pravi smeri slovenskega reševanja krize. Foto: BoBo
Pomoč še ne, dodatno zadolževanje da

Čufer in Jazbec sta se udeležila jesenskih zasedanj obeh organizacij v Washingtonu, ključnega pomena pa so bila srečanja z vlagatelji. Kot je dejal Jazbec, se bo morala Slovenija prihodnje leto spet zadolžiti, vprašanje pa je le, za koliko in po kakšni obrestni meri. To je potrdil tudi minister Čufer in dejal, da vlada razmišlja o novem zadolževanju v prvem četrtletju prihodnjega leta.

Sogovorniki so bili dobro seznanjeni s položajem v Sloveniji, je povedal Čufer. Ta je po njegovih besedah danes veliko boljši kot aprila, na spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. "Ko smo naredili povzetek z investitorji, kaj smo naredili od takrat, ko smo se zadnjič pogovarjali, je bolj ali manj vidno, da smo dostavili, kar smo obljubili. Manjka nam še očiščenje bančnega sistema, ki ga nismo mogli narediti zaradi zahteve Evropske komisije po stresnih testih. Pojasnili smo, da ko dobimo zeleno luč, bomo to hitro izvedli," je dejal finančni minister. Kot je dodal, posebnih pogovorov o tem, da bo morda Slovenija trojko, ki jo sestavljajo Evropska komisija, Evropska centralna banka in IMF, zaprosila za pomoč, ni bilo.


Tuji vlagatelji in vlada na isti valovni dolžini

Vlagatelji naj bi imeli podobne poglede na to, kaj so glavni izzivi, kot jih vidi vlada. "Prvi korak je sanacija bančnega sistema skupaj z razdolževanjem podjetij. Pomembno je, da pripravljamo pravno podlago, torej zakon o sistemski razdolžitvi in insolvenčni zakon, ki bo po očiščenju bank pomagal, da bodo podjetja normalno delovala. Druga tema pa je sama politična stabilnost. Ali bomo lahko toliko časa enotni, da bomo izpeljali vse pomembne zadeve," je dejal Čufer. Dodal je še, da vlagatelji spremljajo medijsko debato in komentarje raznih "igralcev", ki jih včasih presenetijo.

Kaj o tem razlaga vlagateljem, so vprašali ministra. "To je lokalna folklora, ki jo morajo odmisliti," je odvrnil Čufer. Minister vztraja, da lahko Slovenija sama financira svoje potrebe, in je zatrdil, da tako tudi bo. "Investitorji imajo dosti boljše mnenje o Sloveniji, kot ga imajo naši domači mediji," je dejal.

V petek sta o Sloveniji spregovorila tudi direktor evropskega oddelka pri IMF-u Reza Moghadam in namestnik direktorja oddelka za proračun pri IMF-u Phillip Gerson. Strinjala sta se, da ima Slovenija za seboj težko obdobje, več pa naj bi bilo znanega v prihodnjih tednih, ko bo delegacija IMF-a v Ljubljani opravila redna posvetovanja z vlado.

Slovenija ima težave z bančnim sektorjem zaradi veliko slabih posojil, je dejal Gerson. Dodal je, da je slovenski podjetniški sektor zelo zadolžen, država pa ima velike potrebe po proračunski konsolidaciji. Tako Moghadam kot Gerson menita, da je vlada dosegla napredek, še posebej v finančnem sektorju.

Jazbec: Posojilo bo nujno, odvisno je le, od koga bo
Podobnega mnenja je tudi guverner Jazbec. Tudi on meni, da se bo morala Slovenija prihodnje leto dodatno zadolžiti, in sicer zaradi vračanja dolga in zaradi tekočih obveznosti. Vprašanje je le, ali se bo to zgodilo na zasebnem trgu ali pa bo morala dobiti pomoč. Pri tem je ključno vprašanje ponovne oživitve gospodarske rasti.

"S pozitivno rastjo bi bil dolg lažje odplačljiv, ne glede na to, kako visok je. Vlagatelje in druge sogovornike zanima vloga države v gospodarstvu, problemi korporativnega upravljanja, zaradi katerih smo prišli v težave, s katerimi se soočamo, in tu jih predvsem minister skuša prepričati, da so ukrepi zastavljeni v smeri, ki omogoča naš dostop na mednarodne finančne trge in zadolževanje po zmernih obrestnih merah," je povedal Jazbec.

Težko pričakovani stresni testi bank
Vlagatelje je tudi zanimalo, kdaj bodo objavljeni rezultati stresnih testov za slovenske banke. "Kot veste, so končni rezultati prestavljeni na konec novembra, in upam, da bomo lahko takrat investitorje prepričali, da so to dokončni rezultati," je povedal guverner in razložil, da zamuda ni posledica ničesar drugega kot zapletenosti testov, ki jih opravljajo zunanji svetovalci, pri čemer se ti srečujejo z metodološkimi težavami. "Problemi so normalno rešljivi, vendar zamikajo objavo podatkov. Vsem je v interesu, da so podatki dobri. Kakovost in točnost podatkov je pomembnejša kot pa časovnica," je dejal guverner.

Podatki o stresnih testih bodo objavljeni za vse banke skupaj. "V primeru dodatnega zadolževanja je to veliko bolj smiselno. Tak je bil dogovor z izvajalci testov. Prvi prenos sredstev na slabo banko pričakujemo konec novembra," je med drugim dejal guverner, vendar je opozoril, da bodo objave rezultatov testov in pregledov kakovosti aktive šele začetek postopkov, ki bodo v okviru Evropske komisije določevali vrednosti terjatev za prenos na slabo banko.

Pomoč še ne, dodatno zadolževanje da