Skupina poslancev in poslank s prvopodpisano Majo Dimitrovski iz skupine nepovezanih poslancev, nekdanjo poslanko PS-ja, je predlog vložila v prvi polovici marca. Podpise so pristavili tudi poslanci in poslanke iz vrst PS-ja, DL-ja, DeSUS-a in SD-ja. Podpis je prispeval tudi poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz.

Kot je pojasnila Dimitrovska, po določbah 81. člena ustave poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah DZ-ja ali njegovih delovnih teles, ob tem pa je izrazila prepričanje, da sovražni govor v DZ-ju ne sme biti opravičljiv pod krinko svobode govora.

V Sloveniji je problematika sovražnega govora vezana tudi na retoriko nekaterih političnih funkcionarjev, je dejala Dimitrovska, kar utemeljuje potrebo po spremembi ustave, ki jo predlagajo. Predlagala je, naj ustavna komisija na temo sovražnega govora v politiki pripravi javno predstavitev mnenj.

V SDS-u za popolno ukinitev imunitete
Poslanec SDS-a Branko Grims se je zavzel, da se institut poslanske imunitete ukine "v celoti in popolnoma". Le v tem primeru bo poslanec v celoti odgovoren za svoja dejanja in besede, meni. Po njegovem mnenju delna ukinitev poslanske imunitete, kot jo prinaša predlog, ne bi imela pričakovanega učinka.

Tako Grims kot njegov strankarski kolega Vinko Gorenak sta postavila pod vprašaj tudi imuniteto v pravosodju. Kot je dejal Grims, so sodniki edini v državi, ki imajo polno imuniteto in "lahko počnejo kar koli".

Poslanka SD-ja Ljubica Jelušič je dejala, da se odpira tudi vprašanje politične higiene, saj je predlog padel v čas, ko je DZ tik pred razpustom. Po njenem mnenju bi zato veljalo spreminjanje ustave vendarle prepustiti novemu sklicu DZ-ja. Podobno meni tudi vodja poslanske skupine SLS-a Mihael Prevc. Tudi on je podprl stališče, da velja poslansko imuniteto ukiniti v celoti. Temu mnenju se pridružuje tudi vodja poslanske skupine DL-ja Rihard Braniselj.

Kunič opozarja
Medtem pa Jožef Kunič iz skupine nepovezanih poslancev opozarja, da zahteva morebitna celovita ukinitev poslanske imunitete temeljit premislek. Kot je dejal, obstaja namreč tveganje, da bi bili poslanci brez imunitete lahko žrtve podtikanja kaznivih dejanj, ki jih niso nikoli storili.

Predsednik DZ-ja Janko Veber je spomnil, da se v dosedanjih postopkih zoper poslance imuniteta nikoli ni izkazala kot ovira. DZ namreč doslej nikoli ni onemogočil postopka s tem, da bi poslancu podelil imuniteto, je dejal Veber.