Z zapiranjem dopisništev se medijski prostor centralizira, kar bo gotovo negativno vplivalo na obveščenost ljudi in seveda na nedvomno slabši nadzor nosilcev oblasti v lokalnih okoljih, so zapisali v sporočilu za javnost. O lokalnih zadevah namreč lahko najverodostojneje poročajo in jih interpretirajo novinarji, ki to okolje tudi poznajo in ga razumejo.

Racionalizacija stroškov z ukinjanjem dopisništev bo morebiti res prinašala kratkoročne finančne učinke, vendar dolgoročno ne bo ohranila kakovosti in konkurenčnih prednosti medijev, ki jih uprave očitno ne prepoznavajo in se jih ne zavedajo dovolj, so opozorili v društvu.

Terensko delo novinarjev, vpetih v lokalna okolja, in s tem "pokritost" terena je eden izmed vzvodov za ohranjanje verodostojnosti medijev, poudarjajo v društvu. Zato bi od uprav pričakovali večji poudarek na iskanje načinov za višanje prihodkov medijev, in ne nadaljevanje osredotočanja na nižanje stroškov, so še zapisali.