To možnost je vpeljal zakon o dohodnini z davčno reformo leta 2007. Za splošno koristne namene se po zakonu štejejo humanitarni nameni, vključno z varstvom človekovih pravic, nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni in drugi, tudi religiozni nameni.

Pred petimi leti je vlada na prvi seznam upravičencev uvrstila 2.440 organizacij, danes jih je na seznamu že 4.886. Leta 2007 se je za namenitev dela dohodnine eni ali več teh organizacij odločilo 210.840 zavezancev, lani pa že 327.856 zavezancev, za katere je bil pripravljen informativni izračun dohodnine.

Leta 2007 je tako Durs namesto v državni proračun upravičencem do donacij nakazal slabih 2,7 milijona evrov, lani pa 3,8 milijona evrov. Največja prejemnica je vsa leta Slovenska Karitas, ki v zadnjih letih prejme za približno 155.000 evrov donacij letno. Na vrhu med prejemniki so še društvo Rdeči noski, Unicef Slovenija, zveza društev Sonček, združenje Europa Donna, društvo SOS telefon, Ustanova za novo pediatrično kliniko v Ljubljani in Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Kdor želi del svoje dohodnine, od 0,1 do 0,5 odstotka, namesto državnemu proračunu nameniti kakšni izmed upravičenih organizacij, lahko takšno zahtevo vloži do konca decembra. Ob tem na Dursu poudarjajo, da vložena zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije velja nedoločen čas oziroma do preklica. Ni je treba vlagati vsako leto, lahko pa si zavezanec premisli in del dohodnine za donacije nameni kateremu drugemu upravičencu.