V Združenju občin Slovenije so prepričani, da občine imajo službe, kjer si zaposleni zaslužijo dodatek. Foto: Reuters
V Združenju občin Slovenije so prepričani, da občine imajo službe, kjer si zaposleni zaslužijo dodatek. Foto: Reuters
Boris Koprivnikar
Koprivnikar pravi, da morajo tudi občine upoštevati predpise. Foto: BoBo

Koprivnikar je glede izplačil dodatkov po seji vlade poudaril, da kljub avtonomnosti občin tudi zanje velja zakonodaja kot za celotni javni sektor. "Nam je vseeno, kdo je ta dodatek prejemal. Dokazati mora, da ga je prejemal v skladu s pravili," je bil odločen. Ob tem je minister pojasnil, da tudi na področju dodatkov poskušajo ustvariti red.

.
Občine: Zakonodaja ni povsem natančna

V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so v zvezi s tem pojasnili, da je omenjeni dodatek urejen v 46. členu kolektivne pogodbe za javni sektor. Ta določa, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače, čas stalne pripravljenosti pa se mu ne šteje v delovni čas.

To, kdaj se lahko odredi stalna pripravljenost, po njihovih navedbah določa 5. člen uredbe o delovnem času v organih državne uprave. "Upravičenosti prejemanja tega dodatka ni mogoče pavšalizirati, ampak je treba presojati od primera do primera, saj zakonodaja ne navaja natančno, na katerih delovnih mestih so zaposleni upravičeni do tega dodatka," so pojasnili.

Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj ob tem verjame, da občine dodatek za stalno pripravljenost uporabljajo pravilno. Na občinski ravni so po njegovem mnenju zagotovo službe, v katerih morajo biti zaposleni v pripravljenosti 24 ur na dan, denimo v okviru zimske službe in na področju požarne varnosti. Če je pa kje uporaba tega dodatka presegla njegov namen, pa je to po njegovih besedah stvar nadzora in pristojnih služb.

Očitno zelo stresno delo na Molu
Delo je sicer poročalo, da dodatek za stalno pripravljenost v ljubljanski občini med drugim prejema vodja kabineta župana Tanja Dodig Sodnik, ki je bila lani v stalni pripravljenosti več kot 2000 ur, kar je več, kot je bilo rednih delovnih ur v letu. Lani ji je dodatek prinesel še 7.260 evrov bruto oziroma 3.944 evrov neto.

Ni pa bila edina, saj je v 2015 ta dodatek prejelo 65 uslužbencev mestne uprave, to je nekaj več kot desetina vseh zaposlenih. V zadnjih treh letih je skupna letna vsota teh dodatkov dosegla od 59.000 do 64.000 evrov neto, leta 2011 pa je presegla 100.000 evrov, je pisal časopis.

Po poročanju Večera dodatek za stalno pripravljenost prejema tudi več zaposlenih na mariborski občini oziroma v mestni upravi, med njimi so zaposleni v županovem kabinetu, županov voznik, vzdrževalci in namestnik poveljnika civilne zaščite.

V občini Velenje ta dodatek izplačujejo trem uslužbencem, ki delajo v občinski službi za zaščito in reševanje, in sicer mesečno na podlagi poročila o opravljenih urah. Lani so izplačali povprečno 185 ur stalne pripravljenosti v povprečni višini 278,59 evra bruto vsakemu uslužbencu, je še pisalo v Večeru.