Vaša ocena: 
Ocena 4,3 od 44 glasov
Ocenite to novico!
| Verjetno bi bili družboslovci in humanisti še bolj zaposljivi, če bi kriterije njihove študijske uspešnosti nekoliko zvišali. | ||
| Igor Pribac | ||
| Tako na Filozofski kot na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani so za MMC potrdili, da načrtujejo predstavitve fakultete na srednjih šolah. Na EF-ju imajo v načrtu obisk nekaj več kot 20 srednjih šol po vsej državi. Na FDV-ju so se doslej odzvali šestim povabilom srednjih šol. |
| Na Zavodu za zaposlovanje je bilo 31. 12. 2009 prijavljenih: | ||
| - 1307 ekonomistov (VS in UNI smer) - 414 pravnikov - 280 upravnih organizatorjev (VS) - 146 socialnih delavcev (UNI in VS) - 111 profesorjev športne vzgoje - 109 politologov - 98 profesorjev slovenščine - 67 sociologov - 59 profesorjev zgodovine - 39 novinarjev |
||
Problematike zaposlovanja družboslovcev z omejitvijo vpisa ne bomo rešili, je za MMC dejal Igor Pribac. Bi pa lahko v tej smeri več naredili delodajalci, država in fakultete.
Pred vrati je razpis za vpis na fakultete, ki bistvenih sprememb glede vpisnih mest ne prinaša. Kot so namreč v četrtek sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, se je letos malenkost povečalo število razpisanih mest na področju naravoslovja, prav tako tudi na področju družboslovja, medtem ko je število vpisnih mest na področju humanistike in umetnosti ostalo približno enako.
Dijaki, ki se bodo za nadaljevanje šolanja odločali v kratkem, imajo tako na razpolago tudi kar nekaj mest na študijskih smereh, ki so, kar zadeva delovna mesta, precej neobetavne. Skušali smo izvedeti, ali bi rešitev predstavljalo zmanjšanje števila vpisnih mest ali pa bi morala država bolje poskrbeti za to, da se diplomantom različnih smeri da priložnost na delovnih mestih?
MVŠZT: V avtonomno odločitev ne gre posegati
Kot menijo na ministrstvu za visoko šolstvo, je izbira študija avtonomna odločitev posameznika, poleg tega pa podatki o trgu dela nanjo ne vplivajo posebej, saj se večina še zmeraj odloča na podlagi lastnih preferenc in želja. "Ministrstvo si sicer prizadeva povečati zanimanje za tehnične in naravoslovne študije: predstavljanje programov znanosti, financiranje hiš eksperimentov in različnih tekmovanj, investicije v laboratorije in opremo ipd.," so dejali za MMC.
Poudarjajo še, da je za izboljšanje razmer zanimanje za naravoslovje in tehniko treba sistemsko spodbuditi že na nižjih stopnjah izobraževanja. "Poleg tega ima gospodarstvo vso moč in priložnost vplivati na študijske programe (kurikule - v času njihove priprave oz. akreditacije) in posledično na kompetence diplomantov, pa se po navedbah nekaterih univerz tega ne poslužujejo. Delodajalci namreč pogosto 'ne znajo' izraziti svojih pričakovanj do visokega šolstva, saj tudi ne razmišljajo dolgoročno," menijo.
"Nadarjenosti za neko področje ne moremo zamenjati za drugo"
Kako pa na problematiko zaposlovanja gledajo univerze? Na ljubljanski univerzi zagotavljajo, da so ji v zadnjem času posvečali veliko pozornosti, kar je pripeljalo tudi že do prvih rezultatov – povečanja vpisa na naravoslovne in tehnične smeri. Poleg tega so pred nekaj leti vzpostavili Karierni center, ki se ukvarja s svetovanjem dijakom v fazi izbire študija. "Hkrati z ustanovitvijo Kariernega centra smo se začeli vse bolj aktivno posvečati tudi problematiki zaposljivosti diplomantov in vrednotenja njihovega dela. Ni nam vseeno, v kakšnih pogojih naši diplomanti zapustijo univerzo, ampak jim pri tem poskušamo pomagati na profesionalen in učinkovit način. Prav tako svetujemo študentom pri iskanju ustrezne zaposlitve, torej jim poskušamo omogočiti čim lažji in učinkovitejši vstop na trg dela," dodajajo. Kje in kako se to svetovanje vrši, niso omenili.
Kot pa so za MMC dejali na Univerzi v Mariboru, vpisa na posamezne programe načeloma ne omejujejo, drži pa, da zanimanje za družboslovne programe pada samo. "Nadarjenosti za neko področje ne moremo zamenjati za drugo. Če nekdo nima dovolj nadarjenosti za naravoslovje, v teh programih tudi ne bo uspešen," še opozarjajo. Poleg tega menijo, da se smernice zaposlovanja spreminjajo, zato profili, ki so najbolj zaželeni danes, čez leta ali desetletja morda ne bodo več aktualni.
"Država naj poskrbi za boljše seznanjanje s trgom dela"
"Za nekatere profile specifičnih mest ni"
Pribac dodaja, da seveda drži, da je mest za družboslovce, sploh pa za humaniste malo: "Za nekatere profile humanističnih študijev tako rekoč ni razpisanih specifičnih mest. Take razmere so seveda težava za tako izobražene iskalce dela, ki so zato pogosto zelo veseli vsakršne zaposlitve, tudi take, ki z njihovo strokovno usposobljenostjo ni posebno tesno povezana."
Na drugi strani tudi podjetja ne prepoznajo potenciala teh profilov, še meni Pribac, ki se ne strinja s tem, da družboslovci in humanisti ne glede na njihovo znanje in usposobljenost ne morejo prispevati toliko k ustvarjanju dodane vrednosti kakor naravoslovci in tehnologi. "Navedel bom samo en dokaz za to trditev: svetovna farmacevtska industrija v biotehniške raziskave nameni manj kot polovico svojega proračuna. Večji del vložka gre v širok razpon dejavnosti, ki jih lahko imenujemo upravljanje stikov z javnostmi (vir: Marcia Angell: Resnica o farmacevtski industriji, Krtina 2009). Da ne govorimo o pogojih prosperiranja turistične industrije, ki je brez humanističnih (jezikovnih in kulturoloških) in tudi socioloških znanj ni mogoče razvijati, kar se preredko pove."
-----------------------------------------------------------------------------------
Antioch University
http://www.antiochsea.ed
u
"Antioch University is founded on principles of rigorous liberal arts education, innovative experiential learning and socially engaged citizenship. The multiple campuses of the University nurture in their students the knowledge, skills and habits of reflection to excel as lifelong learners, democratic leaders and global citizens who live lives of meaning and purpose."
Schumacher College
http://www.schumachercol
lege.org.uk
"Through a range of educational activities, participants are encouraged to consider some of the most urgent challenges of sustainability and to take responsibility for delivering effective solutions in their own working and personal environments."
Gaia University
http://www.gaiauniversit
y.org
"We notice the vital signs of an awakening of transitional energy amongst the world's peoples and so, we have launched Gaia University to provide the support we can to these bold world changers and future generations of Earth caretakers."
Waldorf Education
http://en.wikipedia.org/
wiki/Waldorf_education
"The overarching goals of this educational approach are to provide young people the basis on which to develop into free, moral and integrated individuals, and to help every child fulfill his or her unique destiny... Schools and teachers are given considerable freedom to define curricula within collegial structures."
Goddard College
http://www.goddard.edu a>
"Here education is about the whole person: the enlightenment of the mind is primary, yes - but not a disembodied mind. Through action combined with reflection, your mind sharpens, your activity in the world is more consistent and competent, and your capacity to attend to your spirit and your emotions builds.
We ask of you as well to analyze, assess and deepen your promise to be an advocate for social justice. Imposing no "official" way of thinking about our responsibility to each other, our world, and the Earth, we nevertheless want every Goddard graduate to develop a personal vision of his or her commitment to sustainability of our environment and the necessity to oppose injustice in whatever form it takes and wherever it is encountered."
Naropa University
http://www.naropa.edu >
"Contemplative education is learning infused with the experience of awareness, insight and compassion for oneself and others, honed through the practice of sitting meditation and other contemplative disciplines. The rigor of these disciplined practices prepares the mind to process information in new and perhaps unexpected ways. Contemplative practice unlocks the power of deep inward observation, enabling the learner to tap into a wellspring of knowledge about the nature of mind, self and other that has been largely overlooked by traditional, Western-oriented liberal education."
Lesley University/College
http://web.lesley.edu >
"If you’re committed to fulfilling a greater purpose, and bringing about great change in the world, Lesley University is for you. We focus on experiential learning, citizenship, and close collaboration between faculty and students. The result is action-oriented learning that fosters real change in our students and prepares them to bring about real change in the world."
Torej, debata je čisto zgrešena, ker enega ni brez drugega. Tehnologija in produkti so za ljudi, ti pa delujejo v socialnem sistemu, družbi, ki je urejena in dinamična. In vsa dobra podjetja se tega zavedajo. Nekaj je znati narediti nek produkt, kot je recimo telefon, drugo pa je zgraditi nov model poslovanja preko njega tako, da se lahko npr. razvija trg v Afriki.
In če boste pogledali malo okoli sebe, boste videli da razvite države kot npr. US ali Finci imajo te zadeve prepletene. Zakaj pa mislite, da opevani MIT( izdaja MIT Sloan Management Review??
Tu se vidi omejenost slovenskega izobraževanja in pa gorjanska zaprtost, kjer pogled seže le do prve gore in ne čez.
Jaz sem že zdavnaj nehaj izgubljati energijo na teh debatah, saj te ljudje samo grdo gledajo.
Ena stvar drži ko se prerekamo o družboslovju in naravoslovju - veliko naravoslovcev dobi zelo dobre službe za katere bi nekateri rekli da so družboslovne (niso ravo research and development ali inženiring službe). V drugi smeri pa mislim da ne gre tako lahko - to je tipični razmislek delodajalcev ko najemajo nove ljudi.
Moje mnenje je, da je na koncu pomembno za koliko se boš prodal po faksu in ne kaj si študiral (tukaj lahko imamo naravoslovci zadoščenje ker imamo v splošnem boljše možnosti. ni se potrebno vedno šopirit da so naravoslovni faksi težji.).
No če pogledamo še pa bolj splošno je pa na koncu koncev pomembno kako srečno življenje si živel. In to je moje merilo o tem kaj je bolj prav študirat.
P.S. Me pa zelo pogrejejo študentje raznih družboslovnih smeri ki demonstrirajo da za njih ni služb.
Obstaja pa tudi precej progrmaov, katerih diplomanti nimam pojma kaj naj bi počeli ali pa se jih rabi mogoče 20 v celi državi. Npr. umetnostni zgodovinarji, filozofi, kulturologi, andragogi ...
Naj mi kdo pove potencialna delovna mseta za ta kader.
Malo bo treba tam težavnost dvignit, pa bo boljše, diplomiralo jih bo manj, bodo pa tisti, ki bodo znali več.
Itak ne rabimo toliko diplomatov. Ne rabi diplome 70% populacije. Veliko od teh jih potem noče delat nič za kar bi zadostovala nižja izobrazba.
Kako to? Veliko predhodnikov je številčnost te skupine že na dolgo pokomentirala, zato nadaljevati dlakocepljenje - nima smisla. Pa zakaj je v Sloveniji klima pravnih, tudi ekonomskih, umetnostno ..., filozofskih itd. itd. študijev tako vabljiva?? Zaradi neseznanjanja o možnostih različnih študija drugih ved v srednji šoli kot, pa magari kot polletni obvezni predmet v napr. 2 ali 3 letniku srednješolskega izobraževanja; čudno, ne?
In kako zainteresirati. pa vsaj 5 - 10 % ženske populacije za tehnične vede; nekatere rabijo samo seznanitveno odskočno desko, pa bi šlo, da o moški populaciji, kjer bi vsak četrti če ne bo druge možnosti pa postal šofer ali kaj podobnega!
Ali ste že kdaj videli v ameriških filmih (kje pa drugje) poklic varilke; dobro to ni V+ stopnja izobrazbe, pa vseeno; ta poklic je očitno tam za ženske mogoč, pri nas pa bi mogoče na prste ene roke lahko našteli kaj podobnega; ta poklic je zelo iskan, ni pa tako "enostven2, a ni za fizikalce; dobro toliko samo za primer.
Pa še to: ženske z diplomo; v Sloveniji jih je več kot moških, žal se pri tej informaciji prav nikoli v javnih občilih z analizo ne doda da so je tu veliko težko zaposljivih diplomantk, seveda družboslovk, res škoda mlade moči, izguba za družbo!!!!!!!!
kitajska nas bo pogoltnila čez par let. kaj se bo takrat zgodilo, pa bi znalo bit zanimivo..
Potem naj država tudi ne posega v avtonomono odločitev posameznikov, kje bo diplomant po diplomi delal!!! Država naj uzakoni, da bo imel vsak posameznik osebnega socilologa ...
Debili
Krijejo le svoje profesroske stolčke na fakultetah, za drugo pa jim v večini ni mar.
In še nekaj o čemer ne razmišljamo radi – delovna mesta, ki jih lahko opravijo ljudje v azijskih državah se bodo definitivno preselila tja. Zato predlagam, da ljudje budno opazujejo dela, ki se selijo tja – ne glede na to ali so to družboslovci ali naravoslovci (v Indiji že nekaj časa pišejo kode za ameriške banke, opravljajo visoko tehnološka dela, pripravljajo sklepne govore za ameriške pravnike in računalnike programe za vsemogoče dokumente, ki so na netu mnogo cenejši kot obisk pri advokatu ... in še bi lahko naštevala dela, ki se selijo v azijske države). To je realnost, popolnoma brez pomena je razprava ali je to prav ali ne – to je problem in treba ga bo reševat.
Sami smo si krivi, da naše gospodarstvo ni sposobno izkoristiti ˝družboslovce˝. In vsi vemo v kakšnem stanju je naše gospodarstvo. Sami smo si krivi, da ne znamo spraviti skupaj šole, kjer bi vzbudili veselje otrok do naravoslovnih znanosti.
Sicer je pa že sam naslov kazalec stanja naše družbe – deljenje na naravoslovce in družboslovce ter avtomatsko prepir. Oh, kako radi imamo pri nas dobro dramo.
Slovenija = obljubljena dežela za strankarske lenuhe in parazite. FDV = pot do tega.
Drugače pa nikoli ni prepozno - sedanji 7,8,9-o šolci bodo čez 10 let diplomiranci - in če bodo dobili veselje do naravoslovja, se bodo stvari vsaj takrat malo uredile. Govorim o tem, kar Slovenija v praksi ne udejanja - to je strategija in razvojno razmišljanje, ko ne razmišljaš le o tem, kaj bo naslednji dan, ampak o tem, kaj bo čez 5,10,15,20 let.
Sem tudi jaz mela primere na osnovni in srednji šoli, ko so nekateri že kar imeli vcepljeno v glavo predsodek ala ta moja veda itak ni popularna med mladimi, zakaj hudiča bi se jaz trudil nekaj narediti za njih? In se definitivno strinjam, da je to zelo narobe.
Ampak danes govoriti o takšnih spremembah je skoraj nemogoče, ker govorimo o nečem kar bi naši generaciji verjetno še prišlo prav. To, kar danes sedi v osnovnošolskih pa srednješolskih klopeh... polom. Bolj nevzgojenih otrok še nisem videla. Pa ne govorim kar tako, prideš v prvi ali drugi razred... v mojih časih je bla smrtna tišina če je nekdo neznan pršu v razred. Zdej... to te grdo gledajo, kolnejo vsi po vrsti kot stari mornarji. Manire absolutno na nuli, čisto nobenega spoštovanja ne pokažejo do drugih. Starši jih pošiljajo na vzgajanje v šolo, namesto izključno na izobraževanje. Ampak dobro, to je že malo preveč mimo teme. Ali pa ne toliko ...
No, seveda ni dobro posploševati - ravno zato se uvede sprejemne na fakultete, kjer se znanje pokaže (morda pa oseba X na sprejemcih za FRI "premaga" osebo Y) oziroma se pokaže, za kaj nekdo je in za kaj ni "rojen".
Bi pa še enkrat dodal - ko bodo učitelji v OŠ pričeli učence navduševati nad kemijo, fiziko, tehniški pouk - potem bo več ljudi se že v OŠ navdušilo nad naravoslovjem. Ti lahko povem svoj primer - v OŠ mi je kemijo učiteljica tako zagabila, da sem jo prav sovražil. V SŠ je bilo obratno, saj je bila profesorica dokaj v redu, ampak še vedno mi ni kemije dovolj približala, da bi me za njo navdušila.
Ker tako stvari tudi gredo pri naravoslovju - od OŠ do faksa. Če bi nekdo imel veselje za naravoslovje, bi to gojil naprej, se vpisal na naravoslovno fakulteto in jo tudi uspešno končal. Problem je potrebno iskati v osnovah - že v OŠ se stvari "poštimajo" na pozitivno ali na negativno. Problem učiteljev v OŠ in profesorjev v OŠ s področja naravoslovja je prav v tem, da teh ved ne znajo na atraktiven način približati ljudem - zato ni zanimanja za naravoslovje (med drugim). Poznam primere, ko se nekateri učitelji in profesorji prav trudijo, da bi nekomu zagabili naravoslovne predmete...
Ni nujno, da bo držal tale sklep. Ker niso vsi učitelji rojeni za učitelje in ne sede vsem ljudem enak način predavanja. Mislim da sem na prejšni strani omenla kako je moj bivši sošolec na gim mel povprečne ocene iz matematike (in fizike če smo že pr tem) zdej na FRI pa dela kolokvije in izpite z levo roko. Punca iz paralelke pa ravno obratno. :) Čisto posploševanje tudi ni dobro.
Se pa drugače strinjam, da bi blo vredu neke sprejemce uvest. Ali pa mogoče celo nekaj podobnega ameriškemu sistemu.. če ga prav razumem (nisem nikoli šla v podrobnosti, naj me nekdo popravi če kaj ne bo v redu) imajo po "srednji šoli" college, kjer se še ne učijo toliko podrobno o določeni stroki, kot recimo pri nas faksi (kjer ko ga zaključiš je to to), ampak se šele uvajajo itd? Šele potem grejo na univerzo in se specializirajo za karkolipačže.
- 20% učni uspeh v SŠ
- 80% test na fakulteti
In to bi pomenilo, da dejansko na neki fakulteti dobiš ljudi, ki bodo z veseljem opravljali svoj poklic, predvsem pa ljudi, ki bodo natančno vedeli, zakaj se na nek študij vpisujejo. Sedaj pa se bo zgodilo to, da bodo mnogi se vpisovali na naravoslovje (ker ljudje so ovce - ker je to "fajn", bodo šli na to kar je "fajn" - včasih je bilo pravo "fajn" in so ljudje šli tja), študija ne bodo končali, po 3-4 letih "matranja" na fakulteti pa jih bo foter poslal delat. In dobili bomo gimnazijske maturante, ki so šli študirati na perspektivno fakulteto, na koncu pa bodo zidarji na gradbišču.
In še - zakaj te testi? Ker danes se npr. na Fakulteto za računalništvo vpišeta oseba X in oseba Y.
Oseba X je imela v SŠ zgodovino in sociologijo 5 - na maturi tudi 5, oceno slovenščine 5, angleščine 4, matematike 3 (enako tudi na maturi, da ne kompliciramo).
Oseba Y je imela v SŠ fiziko in računalništvo 4 - na maturi tudi 4, oceno slovenščine 3, angleščine 3, matematike 5.
Seštevek pove, da je oseba X sprejeta na FRI, medtem ko oseba Y ne - če je omejitev. Ampak - pošteno povedano, oseba Y je dosti bolj sposobna študija na FRI, ker bo oseba X najverjetneje propadla že v 1.letniku. Ups, pa smo tam - slovenski šolski sistem je pač bedast ;)
Tole je seveda največja neumnost, kar jih lahko nekomu svetuješ:
Ker delodajalci iščejo mlade zaposlene z delovnimi izkušnjami, na zavodu mladim svetujejo, naj poprimejo za (skoraj) vsako delo, saj s tem širijo mrežo (ne)formalnih povezav. Prednost mladih je v njihovi prilagodljivosti, samoiniciativnosti in motiviranosti za delo, so prepričani na ŠOS.
Eno je pravljica, da nekdo kot natakar pridobi ustrezne delovne izkušnje, drugo pa je kruta realnost, kjer delodajalca ne zanima, če je nekdo stregel kavice. Edina možnost, če delaš kot natakar (en primer - marsikaj se še dela med študijem, kar s stroko nima nobene povezave) je ta, da v tistem času spoznaš kakšnega delodajalca, ki večkrat pride na kavo - če imaš srečo, da si mu "všeč", da se lepo predstaviš, da vidi v tebi potencial - ampak to je RES velika sreča, ki je 98% ljudi ne bo nikoli imela.
Med študijem si moraš najti strokovno konkretno delo, ki ti koristi za naprej - to pa povem iz lastnih izkušenj, je zelo, ampak res zelo težko. Jaz sem v 2.letniku študija pričel iskati, našel pa šele na začetku 3. letnika, nato pridobil 2 leti strokovnih izkušenj. Sedaj lažje iščem službo + tam kjer sem do sedaj delal, lahko morda "kandidiram za delovno mesto". Kakorkoli že pa imam 2 leti strokovnih izkušenj, ki jih večina diplomirancev nima. Ampak da to dosežeš je potrebno veliko časa, veliko energije, sposobnosti, učenja itd. - ne pa "klikni z miško, popij pivce, pokadi cigaretko in delo je tvoje preko e-študentskega serviska".
Mi je pa res zanimiv ta podatek glede EF-ja, nisem teh podatkov nikoli iskal, ampak da je tako majhen "usip" si pa res nisem mislil :)
načeloma pa imaš prav, razmere pred 15 leti so bile drugačne, zelo drugačne, na ef-ju pa sploh, čeprav se že tkrat počasi začeli (malo sevda pa tudi trendi pomagajo)
univerzitetno izobražen in, seveda, govoriš več jezikov,
se boš v življenju skoraj zagotovo nekako znašel.
Izbiro usmeritve univerzitetnega študija je potrebno
prepustiti vsakemu posamezniku v njegovo presojo.
Tovrstno vsiljevanje bi bilo podobno, ko so v starih
časih starši mladenke izbirali partnerja ali pa obratno.
Vsak čas ima neke svoje posebnosti. Sedanji čas
in prostor naj se zaznamuje po prostovoljni izbiri
česarkoli že.
Komu mar, da fakultete bruhajo napačne kadre
Lani je polovica od 17.221 diplomirancev diplomirala iz družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, medtem ko jih je 14 odstotkov diplomiralo iz tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva, le osem pa iz zdravstva in sociale, kažejo podatki statističnega urada. Na vprašanje, ali bodo fakultete omejile vpise v prihodnjih letih, je večina odgovorila, da potrebe po tem ni.
Na ekonomski, pravni, filozofski fakulteti, fakulteti za družbene vede, strojništvo, elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter medicino v Ljubljani, Mariboru in Kopru (dodiplomski in podiplomski; redno in izredno) so letos vpisali dobrih 12 tisoč študentov. Večina se je spet vpisala na fakultete družboslovnih smeri. Od univerz oziroma visokošolskih institucij pričakujemo, da bodo same sledile podatkom o potrebah trga dela in v skladu s tem razpisale vpisna mesta, prelagajo krivdo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
In kako po drugi strani na družboslovnih fakultetah pojasnjujejo odločitev, zakaj ne bodo zmanjšali števila vpisnih mest in se prilagodili potrebam trga? Če bi država financirala programe, ne pa števila študentov in diplomatov, bi lahko razpisali manj mest, odgovarjajo na FDV in pojasnjujejo: Razpisovanje razmeroma velikega števila mest je povezano z deprivilegiranim položajem družboslovja, kjer za študenta prejmejo manj finančnih sredstev kot za študente humanistike, za oba pa mnogo manj kot za študente naravoslovja in tehnike.
ampak spet: najbolj so se vtaknili v fdv, ki je dosti manjše zlo of vseh tistih trumu nezaposljivih ekonomistov, ampka očitni finence ne skrivajo svoje poreklo in ščitijo svojo rit (pa čeprav bolj posredno). zakaj niso isto vprašanje zastavili dekane ef-ja, recimo? jstm že vem, zakaj, sem že vse povedal..
Ker še na Filozofski fakulteti so dokaj velika odstopanja med št. vpisanih in diplomiranih, ampak na EF je ta številka res dokaj velika...
Pa pardon, če sem vprašal neumno vprašanje - bolje izpasti glup nego z aviona :)
primerjava
nasploh fajn za prebrat, se zadeva ponavlja..
http://mojevro.finance.si/266603
daleč največ vodijo ekonomisti, za njim pravniki in upravni oragnizatorji. a je res še potreben komentar in ponavljanje vsega tistega, kar sem oz. smo kvakali (mede tem so nekateri uspeli spisat cele novele, ki ničesar ne povedo) do zdej?
Samo - kot sem že omenil, dober kader lahko izhaja tudi iz zgodovine, sociologije, FDV-ja itd. Poznam ljudi iz FDV-ja, ki so zelo uspešni (ponovno: USPEŠNI ni enako kot politično nastavljeni!), so pa mnogi takšni, ki ne bi bili sposobni delati niti najbolj osnovnih del. Kar želim reči je to, da posploševanje glede družboslovcev ni "zdravo" - kdor je sposoben graditi kariero, tisti bo to storil z vsakim faksom (ali pa tudi brez njega), kdor pa ni, tistemu ne pomagata niti diplomi iz kemije in elektrotehnike.
tega, da bodo ministri, predsedniki
vlade, države...
Je pa še nekaj težav, na katere je vredno opozoriti. Ni veliko let nazaj ko je veljalo, da pravnik dobi zelo dobro plačano službo, samo da konča študij. Sedaj je zanimiv paradoks - več kot 400 pravnikov je brezposelnih. Tu ni kaj dodati mar ne?
Po drugi strani - o naravoslovju bi se dalo razpravljati na dolgo in široko. Dejstvo je, da dijak 2.letnika srednje šole pač ne more razumeti kemije, fizike, elektrotehnike, strojništva, gradbeništva kot to lahko nekdo pri 25. Računalništvo je še najmanjši problem, da se ga približa širši množici - problem vidim v tehniških predmetih. Če nekomu lepo predstaviš kemijo že v OŠ (ne s piflanjem nekih stvari na pamet - da vzbudiš zanimanje, moraš zadevo narediti atraktivno), potem lahko vzgajamo bodoče kemike. A zakaj bi se učitelj v OŠ trudil približati snov učencem, če pa so plačani le za to da delajo - ne pa za to, da bi čez 10 let videli učenca, ki je blestel pri kemiji, kot uspešnega kemija v gospodarstvu ali znanosti. Omenil sem kemijo - velja tudi za druge vede. In ne - niso krivi mladi, ki si želijo "zgolj študirati zgodovino, ker so si ogledali film Gladiator" - krivi so učitelji v OŠ in prefesorji v SŠ, pri katerih včasih zgleda, kot da se trudijo, da tehniške vede učencem in dijakom zagabijo.
Drugače pa podjetništva in "občutka za biznis" ne vzgajajo fakultete - to je dejstvo. Poznam podjetnike, ki so fakulteto končalu ob delo (izredni študij) pri 35 in več letih. Zakaj? Ker so imeli podjetniško žilico in se jim ni dalo "matrati" na rednem študiju, kjer bi izgubljali čas z nepotrebnimi stvarmi - na izrednem študiju si pač lahko bolj racionalno razporejaš čas. In NE - ne govorim o ljudeh, ki so preko političnih poznanstev prišli do kapitala, govorim o ljudeh, ki so res nekaj naredili in to "iz nič".
In za konec - lahko je preveč sociologov, dobrih sociologov pa ni nikoli preveč. Lahko je preveč ekonomistov, a dobrih ekonomistov v smislom podjetništva ne bo nikoli preveč. Itd. itd. - lahko je preveč diplomiranih organizatorjev turizma - tistih, ki znajo kreirati dobre turistične produkte, pa nam bo vedno primanjkovalo.
in se globoko z njim strinjam. Zapisal je bistvo težav naše industrije: s povprečno plačo v naši industriji si lahko samo reven. Reven si pa lahko, ne da bi delal. Če me bodo preveč stisnili, bom šel pa drogo prodajt otrokom rokkka, ki je zapisal nekaj njegovih misli o socialni pomoči. Kaj mi pa more? Če me bo ubil, ne bo nikogar, ki bo kupoval njegove izdelke ali plačeval njegove storitve.
Dobra iztočnica. pač imamo sistem, kjer vsi plačujemo za fakultativno izobraževanje, tako da nekdo mora omejit vpis. Še zmeraj mislim da je rešitev vseh problemov v šolninah. Vsak dijak bi ne 2x, ampak 5x premislil na katero fakulteto se bo vpisal. Pa čeprav šolnine samo za prvi letnik, dovolj bi bilo da bi dijaki uporabili svojo glavo.
Pravtako socialna pomoč je področje, kjer je NUJNO potrebno šparat in ljudem dati samo toliko da pokrijejo položnice in dobijo 2 kosa kruha na dan. Kdor ne dela naj tudi ne je, so rekli včasih. Večja kot je socialna podpora, manj bodo ljudje delali. Zakaj bi sploh delal za recimo 1300 eurov na mesec, ko pa lahko ležiš doma za 500? In to je glaven problem naravoslovcev z družboslovci.
Ne gre se da bi me motlo, gre se za to, da vsak nezaposlen družboslovec obremenitev za vsakega davkoplačevalca ter tud mene, ki bom zarad tega mogu dat več dnarja v blagajno ter ga mel manj zase. Pa neumno se mi zdi.
Je pa tud pr obeh smereh tako da maš take ki se rabijo ogromno učit da zvozijo in tudi take ki vse opravijo z levo roko (bivši sošolec je na gim matematiko mel ponavadi okoli 3 ali 4, zdej na FRI pa dela izpite in kolokvije z levo roko).
Zmer in povsod je odvisno od posameznika za kaj se bo odločil in koliko se bo potem za to zavzemal.
Success is not the key to happiness.
Happiness is the key to success.
If you love what you are doing,
you will be successful.
-Albert SCHWEITZER (1875-1965)
Vidim pri svoji generaciji (začetek 80ih), kakšne težave imajo ljudje s prvimi zaposlitvami. Sam sem bil na fri in imam poleg tega to srečo, da delam v domači firmi. Nekateri pa nimajo te sreče. Kolega geograf na napotnico opravlja administrativna dela v enem od državnih uradov. Drugi kolega, filozof, na napotnico uči plavat. Verjemi, oba njuno področje zelo veseli. Kruha pa zaradi veselja do področja ne bo na mizi. Starši jih pri 27ih pač ne živijo več. Potem gledam ekonomiste, ki jih je kot listja in trave. V Gorenju v nabavi ali prodaji za 750-800€ na mesec. S tem, da se jih bo od 30 iz pisarne samo par preguralo naprej (morski psi).
Glede na tvoj idealizem bi rekel, da še nisi pri koncu faksa in da izkušnje pridobivanja prve zaposlitve še nimaš. Ko jo boš imela (oz. tvoja generacija), se v primeru težav spomni na moje besede. Bolje skleniti kompromis pred začetkom študija kot po koncu. Ker me ne bo nihče prepričal, da ima veselje samo do ene stvari.
btw., vidim, da fdvjevci ne znajo prenesti šale na svoj račun.:) Dejte raj povedat enga o računalničarjih namesto talanja minusov.:D
Lp
Drugače pa se težavnost študija na posameznih fakultetah zelo razlikuje. FDV-jevci so eni tistih, ki se lahko za svoje izpite po večini učijo v kakšnem parku na klopci, ob pivu in cigaretu. Na bolj resnih faksih tega ni. Sam cenim ljudi, ki študirajo matematiko, fiziko, kemijo, kemijsko inženirstvo, medicino, veterino, strojništvo, elektrotehniko, računalništvo, gradbeništvo....po obsežnosti snovi mogoče še pravo. Potem pa se zgodba konča. Ostalo so študentje, ki lahko luftajo.
Meni lahko nekdo s pištolo grozi v glavo da naj grem nekaj študirat kar mi bo zagotovilo službo, pa se ne bom odločla za tak študij, ker ne mislim nekaj delat da bom lahko iz meseca v mesec preživela, cca 50ur na teden pa trpela na šihtu in obžalovala ker nisem šla delat tisto, kar me zanima in veseli. Ker ko se nekdo ukvarja z nečim kar ga veseli, bo samoiniciativno poskrbel za še dodatno širjenje svojega znanja, želel bo izvedeti čim več o tem, trudil se bo biti najboljši v tistem in to je idealni zaposleni.. ne pa nek idiot, ki mu gre samo za denar, da bo prežvel. Ni poanta v življenju preživetje iz mesca v mesec.
Itak bojo pa right-brainers v prihodnosti največ zaslužli na trgu dela, vsi računalničarji in vse kar spada pod left-brainerje bo pa šlo way way down. ;) Mark my words.
In nevem, zakaj vas naravoslovce tolk skrbi, kaj bodo družboslovci delali? Stvar vsakega posameznika
Kaj reče brezposeln FDVjevec zaposlenemu FDVjevcu?
Enga big maca pa coca colo prosim.
Kratka poanta. Ko vam svetujejo, da pojdite študirat, kar vas veseli, se spomnite, da boste morali od nečesa v življenju tudi živeti. Kdor ni te sreče, da bi lahko študiral, kar ga veseli in bi ga po končanem faksu čakala zaposlitev, bo pač moral narediti kompromis. Vsekakor je bolje sprejeti takšen predhoden kompromis, kot pa sprejemati kompromis po končanem faksu, ko na svojem področju ne boste našli zaposlitve in boste morali na drugih področjih štartat na začetku. Ne samo v smislu znanja, tudi v smislu plače. In verjemite. Ko boste končali faks, bo vaša največja želja redna zaposlitev s solidno ali odlično plačo, da se končno lahko povsem osamosvojite.
P.s. : prej bi reku, da se družboslovci nosjo ter podcenjujejo naravoslovce. Ja to je razmišljanje z lastno glavo. Zdj mi mečeš polena pod noge?lol Praviš da te veliko stvari zanima? Sj to je tvoja stvar, sam pol mamo velik takih, ki so generalisti,ne znajo pa pa nč konkretega nardit. Pa enkrat se mora človk odločt, ka ga res zanima, ne pa da se gimnazije vlečejo na fax.
drgač pa nej gre vsak kjer hoče samo ne potem govorit kako po študiju nimaš kam it delat
Kot so že nekateri pred mano omenili, je potrebno študij naresti zanimiv. In noben me ne bo prepričal, da je to težko naresti. Ravno obratno. Namesto nekih teoretičnih problemov, ki v praksi ponavadi sploh ne obstajajo, bi bilo bistveno bolje iskati rešitve v dejanskih situacijah. Obenem bi morali ukiniti tudi prekomerno "učenje na pamet" in preusmeriti proste možganske kapacitete na druga področja.
Sicer pa je po moje sramota že to, da recimo elektro inženir po opravljeni diplomi ni koristen v gospodarstvu in potrebuje lep čas, preden se uvede v delo. Da v celem obdobju šolanja od začetka elektro srednje šole, pa do konca elektro fakultete, učenec nima niti sekunde stika z AutoCAD-om, da ne zna osnov projektiranja in da nikoli ne vidi modernih elementov, ki se jih v praksi uporablja, je šlamparija, ki se je ne bi smeli privoščiti.
Kot so že nekateri pred mano omenili, je potrebno študij naresti zanimiv. In noben me ne bo prepričal, da je to težko naresti. Ravno obratno. Namesto nekih teoretičnih problemov, ki v praksi ponavadi sploh ne obstajajo, bi bilo bistveno bolje iskati rešitve v dejanskih situacijah. Obenem bi morali ukiniti tudi prekomerno "učenje na pamet" in preusmeriti proste možganske kapacitete na druga področja.
Sicer pa je po moje sramota že to, da recimo elektro inženir po opravljeni diplomi ni koristen v gospodarstvu in potrebuje lep čas, preden se uvede v delo. Da v celem obdobju šolanja od začetka elektro srednje šole, pa do konca elektro fakultete, učenec nima niti sekunde stika z AutoCAD-om, da ne zna osnov projektiranja in da nikoli ne vidi modernih elementov, ki se jih v praksi uporablja, je šlamparija, ki se je ne bi smeli privoščiti.
Toliko o tem, kam se V RESNICI "vpisujejo študenti, ki se nimajo drugam kam dat" (če lahko citiram naravoslovca Alchemista).
Nevem, js imam čisto obraten občutek. Tisti, ki se nima kam dat (po mojem mnenju so to študenti, ki le želijo it na faks zato da dobijo večjo stopnjo izobrazbe na čim lažji način, se jim pa niti približno ne sanja kaj jim je bolj všeč in kaj ne in jim nobena stroka pravzaprav posebno ne diši.) Sploh nisem mislil na tiste, ki se vpišejo samo zaradi statusa, ker ti v večini primerov se niti ne trudijo študija končat, ponavadi pa niti na predavanja in izpite ne hodijo prav pogosto.
Sicer pa, od kje tebi da sem jaz naravoslovec? Naj te imformiram, da študiram zgodovino in na kakem naravoslovnem faksu bi zagotovo pogorel.
Pametne misli, čestitam!
Pa naj še cirillus kaj napiše!
vsak naj študira kar mu paše, kakor mu paše. Noben od vas tule zaradi tega ne bo imel kaj manj
statistiko se vglavnem študira na družboslovnih? Matr, zakaj je potem to najtežji predmet na gozdarstvu
p.s. tudi leto 2014 se bliža, zato je tudi vse bolj vroče na tem podiju.
Komentiram izjave.
Še vedno me zanima, katera fakulteta narekuje vpis (avtor - izo).
Ker tega ne vem, pa upam, da se kaj novega naučim.
Katera fakulteta pa?
Filozofska?
DIF?
Katera točno?
Ker je očitno, da statistike še vedno nisi šel brat.
Preenostavna zate, ker se jo v glavnem študira na družboslovnih fakultetah?
Naj te razsvetlim - ni vse res, kar vidiš na televiziji!
Mogoče bi pa vseeno pokukal na FDV, da te naučijo, da "Superman v resnici ni letel, četudi si to videl na televiziji...".
S svojim komentarjem namreč izredno jasno kažeš, da se ti niti najmanj ne sanja, kaj se študira na FDV. Kaj šele, da bi vedel, ali je to težko ali lahko študirati. To, da pa meniš, da tja "itak gre vsak, ki nima pojma, kaj bi študiral", sem te pa že davno uspešno demantiral in hvala, da si ta stavek ponovno citiral. Mogoče ga bo prebral še kakšen naravoslovec s preveč razgreto glavo...
Bi rabil zelo natančne podatke (ime profesorja), da bi lahko sklepal, da dela probleme "kar tako".
Povrh vsega ne vidim težav, če se v eni generaciji najde osebek ali dva, ki študente malo naučijo realnega življenja. Pa kaj mislite, da vas bo na delovnem mestu (v službi) tudi čakala knjižica "pravic dijakov in študentov"? Z navodili "kako se pritožiti, če učitelj nima do tebe primernega odnosa"? LOL!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
WAKE UP!
Življenje ni potica, zavita v šop bonov!
PS: Današnja šola je en veliki joke v primerjavi s tem, kaj je bilo včasih. Vprašaj svoje starše, če oni pa nikoli niso imeli profesorja, ki je študente zelo rad metal....
Samo je ena bistvena razlika, na naravoslovju tisti, ki ne študirajo resno, ne pridejo niti preko prvega semestra... Na FDVju pa napišeš par seminarskih, malo poziraš v majčki che guevare, se udeležuješ gej parad, da te ima profesor rajši, in na koncu brez večjih naporov celo doktoriraš...
vsakomur pa bi bilo lahko jasno, da država enostavno tega ne bi smela tolerirat, da visokošolstvo pri nas narekuje določena fakulteta samo zato, da si vsako leto zgotovi več vpisnih mest (ali redno ali izredno), kar seveda njen paše, državi pa dela nezaposljiv, kader, ki vsako let več odžira državnega fonda, torej denar davkoplačevalcev. še kaj?
Statistika zgoraj nadvse jasno kaže, da pa "biznis raznim biznis šolam" še zelo dolgo ne bo propadel. Ker je očitno, da ekonomistov pa res ni preveč.
Če bi absolviral kakšen "šnel kurz" iz statistike (več kot šnel kurz ne bi bilo treba), bi me razumel, zakaj lahko to trdim.
P.s. ja študiram družboslovje, ampak to ne pomeni, da ne znam ražmišljati z lastno glavo..Vsaj nikogar ne podcenjujem (tako kot večina naravoslovcev), ker se zavedam, da ne potrebuješ nikakršne šole, da bi bil uspešen..formalno pridobivanje znanja je omejeno, mene zanima veliko stvari, ne le tisto, kar študiram
glede visokega šolstva pa (kot stokrat prej) spet povem:
uvedba obvezna prakse (kot predmet) v podtjetjih. recimo, da študent dobi neko simbolično urno postavko, naj se mu štejej kto delovne doba zaradi mene, dobi prakso, podjetja dobijo vnaprej vpegled v bodoće sodelavce, država pa dobi vpogled v to, kakšne so dejanske potrebe delovnih mest z visokošolskim programom (tako smer kot količina).
problem rešen, tako glede št. dela, kot nelojalne konkurence, nepravilnega razpisa oz št. mest po fakultetah itd itd.
samo kaj, ko potem biznis raznih biznis šolam propade, ko folk pogrunta, da je takih študentov 10x preveč, kar nazorno govori statistika zgoraj. wake up!!
Medtem ko naravoslovje res požre vse "kar leze in gre", saj običajno nikoli ne zapolnijo razpisanih mest. Tja se pač vpišeš zaradi statusa. Npr. na FMF. LOGIČNO je, da morajo tam profesorji narediti neko pametno selekcijo in odpad pometati iz fakultete.
Toliko o tem, kam se V RESNICI "vpisujejo študenti, ki se nimajo drugam kam dat" (če lahko citiram naravoslovca Alchemista).
Naravoslovec ali druzboslovec?
delitev intelektualcev na naravosloce in družboslovce.
poveličevanje naravoslovnih študijev.
očitno ste nekateri (ki tukaj pišete) in poveličujete študij naravoslovja prav omejeni in ozki v svojih pomembnih naravoslovnih glavah.
politika financiranja fakultet (po številu študentskih glav) je res precej zgrešena. nič nimam proti velikem številu vpisnih mest na družboslovnih ali katerihkoli drugih programih. mislim, da ima vsakdo pravico poizkusiti in se prepričati o tem, kako je študirati.
čas pokaže, kdo je uspešnejši in bo imel posledično veliko večje zaposlitvene možnosti. če si dober, si zaposljiv ne glede na to, kaj si študiral.
je pa zanimivo, da samo "naravoslovci" udrihate po "družboslovcih" in ne obratno.
to je kazalec toka vaših misli, ki vodi v razkroj "pametne" družbe.
Velika večina današnjih študentov je neverjetnih bedakov, ki mislijo, da so boga za jajca prijeli, ker so se vpisali na faks, čeprav to danes sploh ni nobena umetnost, ker se na faks itak vpiše CELA generacija. Poleg tega se DANES danes na faks vpisujejo tudi vsi falirani študenti preteklih generacij, ki starih univerzitetnih programov niso in niso zmogli - in ob delu ter familiji - z levo roko napacarijo "diplomo", ki se danes "zahteva".
Poleg tega vsi "genijalni" naravoslovci, ki predlagajo ukinitev družboslovnih študijev, z vso svojo "genijalnostjo", ki jo baje imajo, ker so se vpisali na naravoslovne ali tehnične pograme, ne znajo skapirati, da četudi bi se mesta na naravoslovnih študijih povečala, to nič ne pomaga, ker SE ŠE OBSTOJEČIH MEST NE ZAPOLNI, saj folk tega noče študirati.
In nenazadnje - če je vodenje računovodstva itak otročarija povrh vsega pa še tako fenomenalno plačano v primerjavi z nekim "vodenjem proizvodnje v Gorenju" - KAKŠNI ULTRA BEDAKI STE TEHNIKI IN NARAVOSLOVCI, DA NE GRESTE VODITI RAČUNOVODSTVA??!! Delo je baje otročje lahko, pa še fenomenalno plačano.
Toliko o tem, zakaj menim, da današnji diplomiranec z univerze (KATEREGA KOLI PROGRAMA), niti do kolen ne seže nekomu, ki je pred 15. leti končal samo srednjo šolo. In zakaj menim, da je danes najbolj racionalno zaposliti nekoga, ki ima samo srednjo šolo. Samo kaj, ko pa danes 18. letnika zanima samo to, kako bi dobil status, da bi doma še naprej lenaril, jedel na bone in se zapijal na žurih...
Še ena stvar so seveda sami študijski programi na tehničnih fakultetah, ki veljajo na splošno za najtežje in staromodne,take da preobremenjujejo študente in jim jemljejo prosti čas do zadnje sekunde, taki ki hočejo najprej naredit v nižjih letnikih čim večjo selekcijo, namesto da bi do konca spravili čim več ljudi, in podobne zadeve. Skratka to bi bilo treba res modernizirat in prevetrit malo te programe zato, da bi lahko postali bolj ''življenski''.
Marsikera družboslovna smer, se polne (predvsem take zadeve kot je FDV) zato, ker prihajajo sem študenti, ki se nimajo drugam kam dat, ki so brez neke posebne volje in brez posebnega interesa. Take bi bilo potrebno spodbujat da se preusmerijo na tehnične smeri, ampak zato bi bilo potrebno te smeri naredit bolj atraktivne, kot že prej rečeno.
Pa ne sme se pozabiti še eno stvar, v okvir družboslovja spadajo tudi jeziki, in izobrazba na področju jezikov je danes še kako praktično uporabna, skoraj nujno potrebna bi se lahko reklo. Zato tudi vsi družboslovci niso ravno ''za v smeti''. Se strinjam s Pribacem, ko pravi da bi bilo potrebno te poklice precej bolj cenit in znat izkoriščat njihove potenciale.
ideja stoletja. pa kako vam ne potegne?..
Čeprav men osebno ni težko, kr mam rad tak študij. Se mi zdi pa neumno met tulk diplomantov z neproduktivnih smeri, komunikologi itd....
Lahko bi se naredilo veliko več za popularnost poklicev, ki:
-privabljajo tuje vlagatelje
-imajo visoko dodano vrednost
-omogočajo posledično ustvarjanje več delovnih mest
No, ta film bi pa rad videl! Pa ga zagotovo ne bom.
Kajti tuje vlagatelje ne privabljajo neki popularni poklici, pač pa ugodne razmere za poslovanje. Pri nas pa smo se desetletja dolgo učili zatirati poslovne ljudi, ne pa jim pomagati. Poslovna žilica je bila družbeno ocenjevana kot blizu kriminala.
In visoko dodano vrednost nimajo poklici pač pa jo prispevajo pametni ljudje z idejami, s poklicem ali brez njega. Misliš, da ima Akrapovič uspeh zgolj zaradi poklica ali ker naj bi imel tri doktorate? Prej bo obratno. Da uspeš z navadno izpušno cevjo, moraš imeti še kaj več kot le poklic. S tem ima več opraviti svoboda ustvarjalnosti in ekonomska svoboda pa spoštovanje nznanja, kot kaj drugega.
O "ustvarjanju delovnih mest" kot poklicu ali dejavnosti pa raje ne bi diskutiral, saj je že brez nje dovolj smešnega na svetu.
Na Zavodu za zaposlovanje je bilo 31. 12. 2009 prijavljenih:
- 1307 ekonomistov (VS in UNI smer)
- 414 pravnikov
- 280 upravnih organizatorjev (VS)
- 146 socialnih delavcev (UNI in VS)
- 111 profesorjev športne vzgoje
- 109 politologov
- 98 profesorjev slovenščine
- 67 sociologov
- 59 profesorjev zgodovine
- 39 novinarjev
kdo zdej dela največji problem, ja lahko vsakomur jasno, ki zna razbrat številke. ef je naredila štalo pri nas že kakšnih 15 let nazaj in tudi do zdaj zmeraj prehiteva s svojimi programi, ki seveda niso usklajeni z razvojem visokega šolstva pri nas. ef je umetno ustvarila neko prepričanje, da bo (samo) iznis rešil svet in zato se je že kakšno deseteletja ali celo dva nazaj ustavrila neka neke negativna atmosfera do bolj naravoslovno naravnanih poklicev iz znanj ipd. počasi so rasli razni gea koliđi in ne vem še kakšne neumnost, danes pa ima itak vsaka vas že svoj hitri biznis program, kjer še tisti, ki včasih nikoli ne bi, študirajo. zakaj ne vem, s tem,da se dela veliko škoda tistim, ki s študijem mislijo resno.
malo preveč se tudi napada fdv ipd, ker je itak to postal nekakšen hobi vsem tistim, ki najbrž res niso videli kakšne večje fakultet v živo ali pa vsaj malo spoznali, kaj se notr dela. sigurno bi najbrž treba malo omejiti vpise trenutno na takšnih smereh, ampak kot sem že zgoraj (in stokrat prej) govoril, oni niso glavni problem. ampak kaj, ko bomo tako kot ponavadi, vse to spoznali (kdo je recimo tudi krizo zakuhal) prepozno..
Zanimivo, kako lahko kar naenkrat ugotovimo, da usmerjeno izobraževanje, ki smo ga tako popljuvali niti ni tako slaba zamisel (seveda s prilagoditvijo današnjemu času). Prav smešno je, ko ugotoviš, da so imeli naši stari oblastniki prav...
Usmerjeno izobraževanje je prav tako zgrešen korak, čeprav v drugo smer. Tvorba političnega birokrata ne more imeti dolgoročnih in dobrih rezultatov, še posebej ne, če je ideološka in namenjena izdelovati "proletarce" namesto (gimnazijskih) "intelektualcev".
Šola (katerakoli) mora zasledovati dva cilja: da učence oziroma študente oboroži z znanji, ki so družbi potrebna, in da jih vzgoji v odgovorne in poštene ljudi.
Šola po padcu ideologije ni sposobna vzgajati, ker ji manjka moralna sredica, moralna načela. Brez morale ni mogoče vzgajati in če se morali namenoma odrečemo, smo dobili to, kar imamo danes: prevlada kvazi morala ulice in družbenega smetišča, iz šole pa pride razen nekaj samoukov, ki jih šola ni uspela pokvariti, neuporaben material.
Sem pa proti uvedbi šolnin..Vsi, ki to podpirate in ste že na faxu ali ste ga že končali, ste le hinavci (hočete imeti le manj konkurence). Vi imate zastonj, nasledenje generacije pa ne morejo, al kaj?
Ka pa FDV?
Delate kj?:D
Študenti ne plačujemo šolnine zaradi izjemno prizadevnih družboslovcev, kar pa pripelje do prenatrpanih učilnic, nemotiviranih študentov in profesorjev, ki jih iz dneva v dan bolj živcira, da je večina študentov tam samo zato, da so, namesto zato, ker bi jih stvar zanimala...
Ključ je v univerzi, veliko bolj povezani z gospodarskim življenjem, kot je to danes. Profesorji, ki ne prihajajo iz življenja, pač pa iz zatohlega kabineta, ne morejo pomagati ne sebi, ne svojim študentom. Za kaj za vraga naj bi jih navdušili, za sedenje v kabinetu in listanje na pol preperele literature pa šauflanja po že davno splesnelih idejah? Kako naj študenta spravijo v zahtevno sodobno življenje, če tam nikoli niso bili?
Prav tako ne tisti med njimi, ki jim je cilj zgolj grabljenje za osebno promocijo in prosperiteto.
Seveda se ta žalostna šolska in študijska zgodba ne rodi na univerzi, njene korenine so že v osnovnem šolstvu.
Lahko bi se naredilo veliko več za popularnost poklicev, ki:
-privabljajo tuje vlagatelje
-imajo visoko dodano vrednost
-omogočajo posledično ustvarjanje več delovnih mest
Veliko se bo moralo spremeniti v plačilnem sistemu, ki je gotovo eden od pomembnih faktorjev v kapitalistični družbi, na žalost.
Zakaj so ljudje na borzi dela? zato, Ker nimajo služb. Zato, ker si jo ne znajo poiskati, zato ker jim jo ni nihče ponudil. Posledično pa zato, ker niso šli študirat z jasno vizijo, kaj hočejo. Če kaj hočeš, moraš to doseči. Na tej poti si sam. Če pa greš na fax zato, da ti ne bo treba delati, ali celo zato, ker veš, da te bo plačevala borza, potem je narobe. Pri tebi in pri državi, ki takega lenuha skozi borzo plačuje.
Tudi zato morajo biti šolnine. Tisti, ki hočejo nekaj postati, morajo plačati šolnino, da vedo, da boljše življenje nekaj stane. Država jim mora dati ugodne kredite, za pogodbo z njo, da jih pošilja v službe po svoji presoji, pa Država lahko kredite odpusti ali zmanjša. Če ni tako, je pa univerza le hec in zastonjkarsko uživanje denarja davkoplačevalcev. Dober študent je lahko dober diplomant, a dober kader na borzi, če nima vizije, kaj in kako bo. Posledično je tak dober študent in diplomant samo zajedalec državnega (beri davkoplačevalskega) denarja. Tisti, ki plača za svoje vizije, ki se trudi čimprej doštudirati, da bo lahko vrnil kredit za študij, tisti je tudi dovolj agresiven, da iz sebe naredi osebnost, podjetnika, dobrega (iskanega) strokovnjaka in še kaj. Drugih "diplomantov" pametna Država ne potrebuje. Za takega je še kramp preveč, saj noče delati.
Kar se pa tiče službe, tudi mene zanima kam bom pristal na koncu. V kakšni fabrki za strojem...heh
Problem je da je poleg prevelikega števila družboslovcev preveč vpisnih mest na vseh fakultetah,... poklicnih izobrazb pa je vedno manj,... pridejo iz tujine (juga) in kar uspešno služijo,... samo to mladim ne diši, si umazat roke,.... raje študirajo nekaj kar ne prinaša dela pa pol bo-kar-bo.
lp od študenta filozofije in komparativistike
Prioritetna želja je delo, bedaki !!! Dela pa tu ni,... sej če bi bili malo bolj odločni bi odšli v tujino in tako delali v svojih področjih. Mogoče nato bi država zaštekala da je nekaj narobe tu.
Stvari na tem področju se popravljajo le počasi in nedvomno drži tudi, da mora družboslovna fakulteta preučiti svoje učne programe in ugotoviti, zakaj njeni diplomanti ne znajo na trgu dela učinkoviteje ponuditi svojih sicer potencialno neprecenljivih znanj.
A da je bedno politikantstvo in intrigiranje, česar jih nauči družboslovna fakulteta in njeni prav tako politikantski profesorji (za zgled naj jim bodo lukšiči ali rizmani, kenede?) neko "neprecenljivo znanje"? To naj bi bila naša "intelektualna elita?
Že mogoče, da je neprecenljivo, toda nikakor ne na tržišču, pač pa v okrilju mafijske politike in lopovskih medijev kot kmetje na šahovnici svojih pokvarjenih gospodarjev, da jim delajo poceni propagando. Družboslovne proizvode bi bilo treba izvoziti na Kubo in v Severno Korejo, edino tam še potrebujejo tak ideološkopolitični škart do včeraj še partijskih vzgojnih zavodov.
Več je vreden en strojnik, ki zna zvijat pleh ali elektronik, ki vsaj za silo obvlada skladanje in lotanje elektronskih elementov, kot cela horda družboslovnih nekoristnežev, ki zna kvečjemu iz svojega vakuuma vleči nesmiselno besedičenje tja v tri dni, od katerega smo vsak dan revnejši in brez perspektive.
Nemčija je po drugi svetovni vojni kot za šalo vstala iz pepela, ker je imela sposobne ljudi, ki so znali kaj narediti. Čeprav so jim odpeljali praktično vse tovarne in čeprav so plačali ogromen krvni davek, so znali zgraditi novo industrijo in bili v rekordnem času spet industrijska velesila.
Seveda zmeraj se najdejo taki ki se vpišejo zarad statusa in žuriranja večina je pa vendarle takih ki bi radi naredili. Ne bom reku da so vsi totalno zagnani ampak nardili bi pa radi. Študij je pa danes itak čis zgrešen da povem iz lastnih izkušenj (stari program - ne bolonc) Hodim na FF u Mb Prevajanje nemščina in pedagoška zgodovina
Če pogledaš urnik si praktično vse dni v tedu od 8h zjutraj do 8h zvečer na faxu zraven naj bi prebral še kakšnih 2000 strani ali več knjig na leto, vadil prevajanje, tolmačenje, obvezno sledil aktualnim političnim dogodkom in še marsikaj + seveda učenje za izpite ki so po možnosti vsi na isti dan! Potem pa ti nadevajo še premete ki so milo povedano totalna bedarija in ne bodo nikoli prišli prav (govorim o prevajanju, pri zgodovini tk nimaš kej vlk sfalit) Za primer: ka mi lahko kdo pove kaj mi bo nucu predmet kjer nam je prof prikazal skupek pik in črtic v enotavni obliki ribe z naslovom "ribji nočni spev" pol smo pa eno uro ugotavlal al je to besedilo al ne - to je blo prvič in zadnjič k sm biu na teh predavanjih!
Potem predmet "računalniško podprto delo z besedili" sliši se supr, delali smo pa neke fonološke analize za profesorja - totalna izguba časa medtem pa recimo programa Strados ki je absolutni mus za resno prevajanje sploh omenili nismo!!!
Ne moti me količina dela na faxu moti me da je polovica tega totalno nepotrebno in brez veze!
Kreteni,... lih zaradi tega je tričetrt družboslovcev odveč,...
Imam 3 kolege ki so diplomirani geografi, bistri fantje,... ampak delajo v bolj v tehničnem področju, ker v svojem ni prihodnosti,... pač so se znašli, medtem bli brezposelni do 2 leti,...
Drugače je ta bolonjski pa katastrofa,... šolski lobi je grozen,... važno da te speljejo v šolo,... briga nih kje boš delal,...
Namesto da pred vpisom lepo napišejo na vhodna vrata kolko jih diplomira na leto in koliko jih dobi zaposlitev ter v kolikšnem času,.... tega ne boste videli, verjamte,...
Potem pa imaš malo morje diplomantov ki pojma nimajo kaj so sploh študirali. Razlog za to je predvsem neustrezen sistem, ki dovoljuje da se vpiše 3x preveč študentov, kot bi jih lahko, da bi bili vsi študenti deležni kvalitetnega študija.
Ena strojna šola potrebuje CNC stružnice, atomehaniki potrebujejo specialno opremo za odkrivanje napak na avtomobilih, mizarji potrebujejo takšne in drugačne rezalnike, da ne govorim o gradbenikih in ostalih.
Posredi so materialni stroški, ki jih ena gimnazija nima toliko kot jih ima strokovna in poklicna šola, ter navsezadnje tudi tehniška fakulteta. Ministrstvo je zato posredno favoriziralo gimnazije (beri manj denarja) in zdaj se jim zadeva vrača kot bumerang.
Poleg tega pa bi danes mularija opravljala dela kjer se ni potrebno umazati, kjer ni potrebno fizično delati ... torej dela, kjer samo sediš, nekaj filozofiraš ... in dobiš plačo.
Očitno so jo dobro oprali tudi velikemu vodji desnice, "ambramboslovcu" JJ.
omejit mesta na razne FDVje, FILOTE, ekonomske...ter spodbudit folk k tehniki in naravoslovju...
Pri nas je seveda od nekdaj veljalo "work hard" namesto "work smart", zato pa imamo kupe velesposobnih naravoslovcev ki vzpostavijo sicer čisto funkcionalne ali celo hvale vredne proizvodne sisteme, se pa kaj kmalu vse skupaj klavrno konča ker so si takšna enoumna podjetja v celoti in popolnoma nesposobna izboriti delež na trgih pri končnih kupcih, zato s polizdelki in celi ponosni, da jih je nekdo vzel resno, slugarijo pri nemcih in italijanih, ki potem plod njihovega znanja in dela lansirajo na končne trge za trikrat višjo ceno.
Seveda potem ne manjka presenečenih vzklikov delavske populacije, ki ji nikakor ni jasno, zakaj nemški delavec za isto normo na istem stroju dobi petkrat višjo plačo.
Stvari na tem področju se popravljajo le počasi in nedvomno drži tudi, da mora družboslovna fakulteta preučiti svoje učne programe in ugotoviti, zakaj njeni diplomanti ne znajo na trgu dela učinkoviteje ponuditi svojih sicer potencialno neprecenljivih znanj.
Problem naravoslovcev je, da imajo že samo z vpisom na faks občutek, da so nekaj več.
Pa četudi na faksu še niti prvega kolokvija niso odpisali.
To je njihov glavni problem.
In potem imamo čast gledat neke Mateje Kožuhove Novakove, kako praktično v vsaki javni izjavi izblebeče neumnost (ker je seveda za vlaganje tožb in pritožb treba poznati vsaj osnove prava - sploh je pa zaželjeno, da pred vtikanjem v poslovanje zavarovanic poznaš vsaj zakon, ki poslovanje zavarovalnic ureja), pa tega še opazi ne.
Hobby program je pa tisto, kar se poučuje na univerzi (LJ in MB) od leta 2000 dalje.
Da si ne bo kdo domišljal, da ima to kaj zveze s tem, ali si družboslovec ali naravoslovec.
zkuna, predvidvam, da bi raje videl robotom podobne ubogljivce, ki naredijo vse, kar jim nekdo z višjim činom ukaže, kot pa ljudi, ki znajo razmišljati s svojo glavo. Ti si idealen, da se vpišeš v klub islamskih skrajnežev, ali pa ameriškim marincev, saj so na istem duhovnem nivoju, primitivnem namreč. Brez družboslovno izobraženih ljudi je država obsojena na dolgoročen propad. Edino oni so sposobni povezati vse posamezne plati in sfere življenja in družbe v neko smiselno celoto. Problem naravoslovcev je, da pozitivističen pristop, ki jim je bil vcepljem med izobraževanjem, projicirajo v vsakdanje življenje. To pa ni vzdržno, saj ljudje nismo računalniki in življenje ni računalniška simulacija. Družba brez kritičnih intelektualcev, ki so sposobni holistično ocenjevati delovanje družbe, je obsojena na duhovni propad. In s tem seveda tudi na materialnega, saj sta ta dva nivoja še kako povezana.
LOL!
To je pa nedvomno izjava leta!
Faks je postal tako lahek (velja tudi za tehnične fakultete, ne samo družboslovne), da kdor tega danes ne more narediti, je nedvomno totalno nesposoben in naj raje dela kaj fizičnega, ker je mogoče pa tam boljši.
do 27ga leta živi od študentskih bonov in ogromne količine alkoholnih substanc....od 27ga leta naprej pa od državne socialne pomoči, brez bonov, še vedno pa so prisotne alkoholne substance.
lp, diplomirani ff družboslovec
Med faksom jih nekaj totalno zabluzi, nekaj jih najde suženjsko (študentsko) delo, nekaj si jih najde službo, nekaj se jih zakoplje v plenice, pa za druge reči nima več časa... in imaš mir. :-)
Znanje je tu še najmanj pomembno. Pa je vseeno ali govorimo o FMFju (kjer danes diplomanti bolonje znajo nekaj takega kot se je pred 10imi leti učilo v zimskem semestru 2. letnika) ali o EF. Kar je logično! Država želi, da se vpiše cela generacija (da ne dela prej opisanih problemov)! Da je v to smer pripričala tudi univerzo, je (za državni denar) dovolila vpise na kup "vaških šol" in za bonus postavila pogoj, da se denar deli glede na "število vpisanih". To je prisililo fakultete, da so ustrezno prilagodile (znižale) kriterije - saj sicer ne bi preživele.
Nauk zgodbe - kdor hoče kaj znati, naj gre študirati v tujino!
In nauk zgodbe za delodajalce - vzemite raje nekoga, ki ima srednjo šolo. Zna popolnoma enako kot diplomant bolonje (ali pa celo magister), bo pa manj ošaben (češ "saj imam itak diplomo") in še cenejši!
Vsi ostali pa - ne sekirajte se, če plačujete vse to iz lastnih žepov (preko davkov). To je še vedno ceneje kot plačano varstvo v v vrtcu, kamor bi sicer morali odložiti svoje nikoli odrasle otroke.
Danes morajo asistenti čakati na prosto profesorsko mesto 100 let, kar je nesprejemljivo...
ukinitev tiste ini mature je pa itak sam populizem. meni nista tista testa iz slovenščine in matematike pustila nobenih travm....
Ta politika vpisovanja že več let ni primerna. Vpisnih mest za družboslovne vede je preveč. Le kaj nam bo takšno število brezposelnih družboslovcev? Država pa nič. Seveda, saj je študij družboslovja za državo veliko cenejši, kot so to naravoslovni študiji. Ne briga pa jih kaj bo z študenti po študiju.