Poteka druga redna seja mandata oziroma redna novembrska seja državnega zbora. Foto: DZ/Matija Sušnik
Poteka druga redna seja mandata oziroma redna novembrska seja državnega zbora. Foto: DZ/Matija Sušnik
Državni svet trdi, da bo zakon o nepremičninskem posredovanju negativno vplival na pravno varnost deležnikov v prometu z nepremičninami in poslabšal razmere poslovanja nepremičninskih družb. Foto: BoBo/Borut Živulović

DZ je z 44 glasovi za in brez glasu proti potrdil novelo zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih, ki naj bi odpravil pravno praznino pri sprejemanju občinskih načrtov ravnanja s premoženjem.


Državni svet je veto na zakon o nepremičninskem posredovanju sprejel na predlog skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Mitjo Gorenščkom, sicer izvršnim direktorjem pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Za novi zakon se je zavzemalo združenje družb za nepremičninsko posredovanje pri GZS-ju, ki pa je po sprejetju dopolnil na matičnem odboru DZ-ja predlogu nasprotovalo.

Zakonu so očitali, da bi prinesel nepotrebno regulacijo, ko bi postavil zgornjo mejo provizije za posredovanje pri kupoprodajnih poslih s fizičnimi osebami pri štirih odstotkih (kar sicer določa že veljavni zakon), ko bi omejil provizijo pri najemnih poslih na višino enomesečne najemnine ter ko bi uvedel zgornjo mejo zaračunanih stroškov, če ne pride do posla, na 150 evrov. S tem, so prepričani, bi se poseglo v svobodno gospodarsko ponudbo. Nasprotovali so tudi temu, da je zakon odpravil obvezno dodatno usposabljanje za nepremičninske posrednike.

Zakon, o katerem DZ v prejšnjem sklicu ni vnovič odločal, že na matičnem odboru ni dobil zadostne podpore, razmerje se je odrazilo tudi v tokratnem glasovanju na redni seji DZ-ja.

Podporo so napovedale koalicijske poslanske skupine LMŠ-ja, SD-ja, DeSUS-a in SMC-ja, in sicer ker da bi novi zakon bolj kot veljavni ščitil potrošnike ter zagotovil večjo pravno varnost vseh udeležencev na nepremičninskem trgu.

Zakonu pa so nasprotovali v NSi-ju in SNS-u ter v Levici – prvi dve poslanski skupini sta se strinjali z mnenjem predstavnikov nepremičninskih posrednikov in menili, da se je želelo te družbe preveč omejiti, medtem ko se je Levica zavzela za še večje omejitve za nepremičninske posrednike in večjo zaščito kupcev in najemnikov nepremičnin.

Preprečevanje izogibanja davkov
DZ je z 52 glasovi za in šestimi proti sprejel novelo zakona o davku od dohodka pravnih oseb, ki bo v slovenski pravni red prenesla določila evropske direktive, namenjene preprečevanju izogibanja davkom. Novela prenaša dva inštituta iz evropske direktive o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, in sicer pravilo o preprečevanju zlorab in pravilo glede nadzorovanih tujih družb. Prvo pravilo med drugim presoja, ali ima določen pravni posel ekonomski namen, torej ali gre za pristen posel. Tako cilja predvsem na domača in tuja multinacionalna podjetja, ki lahko prek svojih povezanih oseb strukturirajo sheme na način, da te ne odražajo ekonomskega namena posla, je danes ob obravnavi na seji DZ-ja dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb. S tem naj bi pravilo tudi preprečevalo agresivno davčno načrtovanje.

Drugo pravilo pa določa, da se dobički nadzorovane tuje družbe, to je povezane osebe davčnega zavezanca, ki niso zadostno obdavčeni ali so oproščeni davka v jurisdikciji nadzorovane tuje družbe, vključijo v davčno osnovo zavezanca. Kot je pojasnila državna sekretarka, se to pravilo uporabi, če je davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček, ki ga je ta nadzorovana tuja družba dejansko plačala, nižji od polovice davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga je ta nadzorovana družba morala plačati, če bi bila davčni zavezanec v Sloveniji.
Opozicijski NSi novele ni podprl, v SDS-u in SNS-u ji niso nasprotovali.

Zaključni račun za leto 2017 sprejet
DZ je s 43 glasovi za in 26 proti sprejel zaključni račun državnega proračuna za leto 2017. Poslanci so bili ob tem sicer kritični, ker je računsko sodišče tudi za ta proračun izreklo mnenje s pridržkom, izpostavljeno je bilo tudi skromno črpanje evropskih sredstev. V SDS-u in NSi-jo so poudarili, da se napake ponavljajo iz leta v leto, ministrstvo oz. vlada pa izvajanja proračuna ne popravi, zato v poslanskih skupinah zaključnega računa ne morejo podpreti. Vsebinsko so bili kritični predvsem do črpanja evropskih sredstev. Koalicija je zaključni račun podprla, a so se hkrati strinjali, da bi bilo treba nepravilnosti, na katere opozarja računsko sodišče, odpraviti.
Rdeča luč trem predlogom NSi-ja
DZ je sklenil, da predlogi novel zakonov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, o delovnih razmerjih in o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so jih v parlamentarno proceduro vložili poslanci NSi-ja, niso primerni za nadaljnjo obravnavo. V NSi-ju so želeli s predlogoma novel zakonov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter o delovnih razmerjih skrajšati čas kritja bolniške v breme delodajalcev s 30 na 15 dni. S predlogom novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa bi med drugim omogočili dvojni status upokojencem. Tako bi obrtnikom in samostojnim podjetnikom omogočili, da prejemajo polno pokojnino in hkrati opravljajo dejavnost.
Registracija mopedov ostaja
DZ je z 39 glasovi proti 27 sklenil, da predlog novele zakona o motornih vozilih, s katero so poslanci SDS-a predlagali ukinitev obveznosti registracije koles s pomožnim motorjem oz. mopedov, ki ne presežejo hitrosti 25 kilometrov na uro, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. DZ je spremembo zakona, ki je uvedla omenjeno registracijo, sprejel septembra 2016 in jo po vetu državnega sveta vnovič potrdil. V SDS-u so ukinitev registracije predlagali že aprila lani, a je DZ njihov predlog zavrnil.

DZ je z 44 glasovi za in brez glasu proti potrdil novelo zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih, ki naj bi odpravil pravno praznino pri sprejemanju občinskih načrtov ravnanja s premoženjem.