Poslanci DZ-ja so sprejeli sveženj zakonov, ki so potrebni za uveljavitev arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Največja opozicijska stranka SDS v obravnavi ni sodelovala, njeni poslanci pa so glasovanje obstruirali.

Poslanci so sprejeli sveženj štirih zakonov, zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško, zakon o zemljiški knjigi, zakon o morskem ribištvu ter t. i. interventni zakon, ki jih je vlada sprejela sredi oktobra in jih je Slovenija lahko sprejela samostojno, brez sodelovanja Hrvaške.

Poslanci so najprej obravnavali zakon o evidentiranju državne meje s Hrvaško, ki je podlaga za vse druge zakone iz t. i. implementacijskega svežnja. Cilj predlaganega zakona, ki ima sicer "le" 12 členov, je zagotoviti pravno podlago za evidentiranje državne meje s Hrvaško v evidenci državne meje in uskladitev podatkov drugih evidenc, ki jih vodi Geodetska uprava Slovenije.

Sledila je novela zakona o zemljiški knjigi, ki prinaša predvsem novost, da postopek dopolnitve zemljiške knjige ne bo več izključno predlagalni postopek, temveč je primarno postopek, ki ga sodišče začne po uradni dolžnosti. Zemljiška knjiga bo v celoti izkazovala resnična stvarnopravna razmerja in bo v celoti usklajena z zemljiškim katastrom. Predlog zakona o spremembah zakona o zemljiški knjigi sicer spreminja zgolj 229., 231 in 232. člen zakona o zemljiški knjigi.

Spremenjeni zakon o morskem ribištvu bo omogočil izdajo posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov, saj bodo slovenski ribiči v skladu z določili iz hrvaške pristopne pogodbe z uveljavitvijo arbitražne razsodbe lahko lovili v hrvaških teritorialnih vodah do ustja Limskega kanala, hrvaški pa v celotnem slovenskem teritorialnem morju.

Nazadnje je bil na vrsti še predlog posebnega zakona, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča. V javnosti je bolj znan kot interventni zakon in ureja pravice ljudi, njegov namen pa je ohraniti pravice in obveznosti, ki so jih posamezniki imeli na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del ozemlja Hrvaške.

SDS obstruiral glasovanje
Največja opozicijska stranka SDS v obravnavi ni sodelovala, njeni poslanci pa so glasovanje obstruirali, saj so menili, da je kakršno koli ukrepanje Slovenije v zvezi z uveljavitvijo arbitražne razsodbe nepotrebno in verjetno celo škodljivo za državo, je v imenu poslanske skupine dejal Danijel Krivec.

V poslanski skupini NSi zakonu o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško in zakonu o zemljiški knjigi niso nasprotovali, zakon o morskem ribištvu so podprli, pri interventnem zakonu pa so glasovali proti.

Slovenija mora zakonodajo ustrezno prilagoditi do 29. decembra, ko se izteče polletni rok po arbitražnem sporazumu za pripravo vsega potrebnega za uveljavitev arbitražne razsodbe.