Erjavec in ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Foto: BoBo
Erjavec in ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Foto: BoBo

Zaostrovanje sankcij proti Rusiji škoduje vsem, celotnemu evropskemu gospodarstvu, zato se trudimo poiskati ustrezno politično rešitev. Mirovni sporazum iz Minska, ki je bil podpisan 5. septembra, je dobra podlaga, vidimo pa, da so še vedno napetosti.

Zunanji minister Erjavec
Miro Cerar
Cerar se je z Erjavcem pogovarjal predvsem o vlogi gospodarstva na področju zunanje politike. Foto: BoBo

"Pogovarjala sva se o tem, da bo treba pripraviti različne scenarije, če bi se situacija v Ukrajini zaostrila in bi bile gospodarske sankcije proti Rusiji še močnejše. To bi gotovo vplivalo tudi na slovensko gospodarstvo in treba je imeti pripravljene rešitve. Upamo pa, da se bo ukrajinska kriza sprostila in da bomo lahko sprostili gospodarske sankcije," je po sestanku dejal Erjavec.
Spomnil je, da ima Slovenija z Rusijo za dve milijardi dolarjev blagovne menjave.

"Zaostrovanje sankcij proti Rusiji škoduje vsem, celotnemu evropskemu gospodarstvu, zato se trudimo poiskati ustrezno politično rešitev. Mirovni sporazum iz Minska, ki je bil podpisan 5. septembra, je dobra podlaga, vidimo pa, da so še vedno napetosti," je dejal.

"Treba pa je vedeti, da če želimo energetsko varnost, če želimo gospodarsko rast, je zelo pomembno, da je soseščina mirna in stabilna," je še opozoril zunanji minister.

Vprašanje držav Višegrajske skupine
S premierjem sta govorila tudi o sodelovanju z Višegrajsko skupino - Madžarsko, Češko, Slovaško in Poljsko. "Z njimi imamo skoraj pet milijard evrov blagovne izmenjave," je Erjavec poudaril gospodarski pomen teh držav. "Najini pogovori so šli v smeri gospodarstva na področju zunanje politike. Edino izvoz nas bo rešil iz situacije, v kateri smo," je povedal minister.

"Opozoril sem tudi na nekatera pričakovanja, kot sta modernizacija Luke Koper in drugi tir. To od nas partnerji v Avstriji, na Slovaškem, Češkem in Madžarskem tudi pričakujejo. Tu vidimo veliko možnosti za razvoj logistike in transporta," je še dodal Erjavec.

Denar za Afganistan
Na vprašanje, ali sta govorila tudi o morebitnem sodelovanju Slovenije v prihodnji misiji Nata v Afganistanu po koncu sedanje misije Isaf konec leta, je Erjavec odgovoril, da sta se s Cerarjem "pogovarjala predvsem o tem, da je treba zagotoviti 500.000 dolarjev za nadaljevanje aktivnosti v Afganistanu", kar je bila po Erjavčevih besedah zaveza Slovenije na vrhu Nata v Chicagu. "Ta sredstva je treba imeti načrtovana v proračunu za leto 2015," je opozoril.

Dodal je še, da so ta sredstva zdaj bistveno nižja od sredstev, ki jih je Slovenija za aktivnosti v Afganistanu namenjala doslej - še lani je bilo to okoli sedem milijonov evrov, zdaj pa je Slovenija že umaknila praktično vse vojake; do konca leta sta v deželi pod Hindukušem le še dva. Sledila pa bo misija Nata za urjenje afganistanskih vojakov in podporo izgradnji afganistanskih institucij, pri čemer bo Slovenija po Erjavčevih besedah sodelovala "s civilnimi strokovnjaki".





Zaostrovanje sankcij proti Rusiji škoduje vsem, celotnemu evropskemu gospodarstvu, zato se trudimo poiskati ustrezno politično rešitev. Mirovni sporazum iz Minska, ki je bil podpisan 5. septembra, je dobra podlaga, vidimo pa, da so še vedno napetosti.

Zunanji minister Erjavec