Na to temo in o ravni kritične misli pri mladih so v Centru alternativne in avtonomne produkcije v Mariboru priredili javno tribuno. Kritične misli se danes v Sloveniji ne ceni, so se strinjali udeleženci.

RIZOM je sicer nastal v okviru programskega sklopa EPK Urbane brazde in se ukvarja z marginaliziranimi družbenimi skupinami. Njihovi raziskovalci so letos izvedli vrsto delavnic na mariborskih srednjih šolah na temo migracij. Ugotovitve so skrb vzbujajoče, je dejala Ajda Šoštarič.

Na poklicnih šolah se je pokazala odkrita nestrpnost do drugače mislečih. Pogoste so izjave kot na primer, da so za razširjeno brezposelnost krivi Romi. Dijaki na gimnazijah pa so razmišljali v smeri, da lahko tisti, ki imajo znanje in sposobnosti, potujejo kjer koli in imajo na razpolago vse dobrine, niso pa se vprašali, kako je s tistimi, ki tega znanja nimajo.

Takšno razmišljanje je po mnenju Šoštaričeve posledica splošno razširjene paradigme, da si nekaj vreden le, če si uporaben na trgu. Dijaki so prepričani, da so manjšine same krive za svoj položaj, s čimer se poglablja prepad med "našimi in drugimi". Šušteršičeva je še pojasnila, da je bilo "pogosto slišati, da naj begunci ostanejo tam, od koder so prišli, saj nimamo dovolj virov niti zase; pozabijo pa na kolonialno zgodovino Evrope in vzroke, ki so pripeljali do delitve na prvi, drugi in tretji svet".

Da mladih kot takšnih ne vzgajajo šole, sta se strinjala gimnazijski profesor Andrej Adam in ravnatelj Druge gimnazije Maribor Ivan Lorenčič. Pri tem igrata pomembnejšo vlogo družina in širša okolica, sta prepričana. "Vzgojna funkcija je danes pregnana iz šole," se je strinjala Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta. Dodala je, da lahko šole veliko naredijo s svojim zgledom, kako same obravnavajo "drugačne", če spodbujajo sodelovanje med dijaki in spoštujejo individualnost.

Vloga države
Kot je dejal gimnazijski profesor Boris Radosavljevič, je ključna tudi država, ki uveljavlja enoznačno razumevanje stvari. Kot primer je navedel delitev predmetov na prvo- in drugorazredne v predlaganih spremembah za maturo. Med drugorazredne predmete sodi velik del družboslovnih predmetov, ki naj bi spodbujali kritično mišljenje, je izpostavil Radosavljevič.

Univerzitetni profesor Rajko Muršič meni, da mladim danes sploh ni omogočeno, da odrastejo. Z ukinitvijo štipendij za mladoletnike se jim je tako odrekla pravica do razpolaganja s svojim denarjem, Muršič pa je izpostavil tudi, da v Sloveniji ni več samoniklih mladinskih centrov, kjer bi lahko mladi avtonomno in samostojno izživljali svojo ustvarjalnost, brez patronata odraslih. Tako se mladi vedno bolj zapirajo vase, meni Muršič.

Javna tribuna je potekala v Centru alternative in avtonomne produkcije, ki so ga v petek odprli v Mariboru v okviru Evropske prestolnice kulture in naj bi deloval kot center nove ustvarjalnosti.