Na Fakulteti za družbene vede (FDV) so v sporočilu za javnost med drugim zapisali, da ravnanje profesorice Karmen Erjavec obsojajo in bodo s sklepom senata univerze seznanili znanstvene revije, ki jih primer zadeva. Obvestili bodo tudi Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS, ki je pristojna za zbirke podatkov in nadzor nad delom na raziskovalnem področju.

Senat univerze je v sklepu znova poudaril, da najstrožje obsoja objavljanje raziskovalnih del, ki zaradi neizsledljivosti in nedostopnosti raziskovalne dokumentacije ne vzdržijo znanstvene presoje verodostojnosti. "Še več, ker je glavni namen tovrstnih prispevkov poročanje o znanstvenih dognanjih, so le-ti brez podkrepljenih in dokumentiranih ugotovitev potencialno sporni ter metodološko in etično nesprejemljivi, pojavljajo pa se tudi sumi, ali so bile raziskave korektno in dejansko izvedene," so sporočili z univerze.

Komisija za etična vprašanja, ki je v ponedeljek tudi uradno končala mandat, pa po navedbah univerze akademske nepoštenosti, ki se očita Erjavčevi, "ne glede na predstavljena dejstva in številne špekulacije ter kritične odzive v javnosti ni zatrdno dokazala". Na univerzi so še zapisali, da tudi Erjavčeva tega ni zatrdno ovrgla, "zato se s tem navedeni postopek dokončno zaključuje".

Zagovorniki: Neutemeljeno poseganje v osebni in strokovni ugled
"Seznanitev senata s sklepi komisije za etična vprašanja, ne da bi bila z njimi seznanjena naša stranka in imela nanje možnost vložiti pravna sredstva, kaže na namero, da se kljub končanim postopkom naši stranki neutemeljeno posega v osebni in strokovni ugled," so se na stališča FDV-ja in senata univerze odzvali v odvetniški družbi Pirc Musar & partnerji.

Najbolj zavržno je po presoji pravnih zastopnikov Erjavčeve dejanje FDV-ja, "da bodo obveščali znanstvene revije in Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS in še naprej posegali v dobro ime naše stranke, kljub nespornemu dejstvu, da akademska nepoštenost Karmen Erjavec v katerikoli obliki ni bila dokazana". Dodali so še, da bodo obveščanje revij in agencije, ki ga je napovedal FDV, šteli za protipravno povzročanje škode Erjavčevi in se bodo nanj tudi primerno odzvali.

"Sprevrženo je prikazovanje, da naša stranka ni ovrgla sumov, saj so postopki tekli z namenom, da v prijavi izpostavljene sume ovržejo ali potrdijo za to pristojni organi Univerze v Ljubljani. Kot že poudarjeno, le-ti akademske nepoštenosti oziroma neskladnosti ravnanja z etičnim kodeksom niso ugotovili," so poudarili v odvetniški družbi.

Neuspešen postopek za odvzem naziva
Spomnimo, da so nekdanjo predstojnico katedre za novinarstvo in redno profesorico na FDV-ju Erjavčevo na začetku leta 2015 osumili potvorbe znanstvenih del. Zoper njo sta potekala dva postopka - pred komisijo za etična vprašanja ljubljanske univerze zaradi suma akademske nepoštenosti in postopek pred senatom univerze zaradi odvzema naziva redne profesorice.

Senat je septembra letos ustavil postopek za odvzem naziva redne profesorice, ki je potekal na prijavo FDV-ja. Takratni rektor Ivan Svetlik je tedaj pojasnil, da je bilo glede akademske nepoštenosti Erjavčeve v prijavah navedenih veliko indicev, a žal nihče ni predložil trdnih neposrednih dokazov, ki bi zdržali tudi sodno presojo. Hkrati je napovedal možnost novega postopka.

Odstopila z mesta predstojnice
Erjavčeva je že pred časom priznala nekatere napake in odstopila z mesta predstojnice katedre za novinarstvo, zdaj pa je zaposlena na novomeški fakulteti za poslovne in upravne vede. Njena odvetnica Nataša Pirc Musar je za ponedeljkovo izdajo tednika Reporter priznala, da Erjavčeva ni delala vseh intervjujev za sporni znanstveni članek, pač pa jih je delalo več raziskovalcev in študentov iz njene ekipe.

Toda po poročanju Reporterja nima Erjavčeva nikjer shranjenih ne besedil teh intervjujev ne tistih, ki jih je delala sama. Nekatere intervjuje so delali študenti, a si njihovih imen "žal ni zapomnila". Profesorica je namreč po besedah Pirc Musarjeve svoji ekipi zaupala in rezultatov ni potvarjala. Reporter se je s tem pridružil navedbam nekaterih drugih medijev, ki so ugotovili, da se je Erjavčeva v enem izmed svojih znanstvenih člankov sklicevala na intervjuje z njihovimi novinarji in uredniki, ki pa se sploh niso zgodili.

"Nehramba dokumentacije ne dokazuje spornosti"
Zagovorniki Erjavčeve so poudarili, da etični kodeks za raziskovalce ljubljanske univerze v času nastanka domnevno spornih člankov Erjavčeve hrambe dokumentacije, ki je bila podlaga zanje, ni zapovedoval: "Tudi sicer zgolj nehramba dokumentacije, ki je bila podlaga za nastanek člankov, nikakor ne dokazuje spornosti njihove strokovne teže."

Erjavčeva je po navedbah odvetniške družbe večkrat opozorila na okoliščine nastajanja nekaterih najbolj izpostavljenih člankov, "in sicer, da so bili uporabljeni kot material tudi določeni podatki, ki so jih zbrali njeni kolegi in drugi sodelavci, kot so bili s strani teh kolegov za njihove avtorske članke uporabljeni nekateri podatki, ki jih je zbrala naša stranka".

V odvetniški družbi so zato predpostavili, "da tudi oni ne hranijo gradiv, ki so bili podlaga za nastanek določenih domnevno spornih člankov, saj bi jih v duhu kolegialnosti in preteklega dobrega sodelovanja zagotovo predložili komisiji za etična vprašanja, pa jih niso".