Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.6 od 13 glasov Ocenite to novico!

Poudarki

  • Poslanci se bojijo, da bi zaradi čakanja na zasebnega vlagatelja prvi tir postal preobremenjen
Peter Gašperšič
Minister Gašperšič je dejal, da vlada išče vire financiranja. Foto: BoBo
false
Dejan Židan se je branil očitkov o porabi denarja za reprezentanco. Foto: BoBo
Janko Veber
Razpravo o finančni konstrukciji drugega tira je predlagal poslanec SD-ja Janko Veber. Foto: BoBo

Gašperšič: Vlada išče vire financiranja za drugi tir

12. redna seja državnega zbora
26. oktober 2015 ob 10:37,
zadnji poseg: 26. oktober 2015 ob 21:32
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Vlada si prizadeva vzpostaviti razmere za čimprejšnjo izvedbo projekta, je poslancem pojasnil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Vire financiranja še iščejo.

V okviru 12. redne seje državnega zbora v razpravi o finančni konstrukciji drugega tira železnice med Koprom in Divačo je minister Gašperšič poskusil pomiriti pozive k čimprejšnji izvedbi projekta z besedami: "Ni dvoma, da je drugi tir potreben, a lotiti se ga moramo na odgovoren in vzdržen način. Gre za 1,4 milijarde evrov, lahko celo 1,5 milijarde evrov, to ni malo," je poudaril minister, a ob tem opozoril, da ne smemo pozabiti na druge pomembne projekte.

"Drugi tir je potreben in je zato eden izmed prednostnih projektov te vlade," je zagotovil minister Gašperšič, ki je sicer na zaslišanju za ministra septembra lani izjavil, da še enega železniškega tira med Divačo in Koprom glede na potrebe Luke Koper ne bomo potrebovali še najmanj 30 let.

Pridobljena so že skoraj vsa zemljišča za celotno traso drugega tira, gradbeno dovoljenje zanjo pa Gašperšič pričakuje v prvem polletju 2016. O finančni konstrukciji ni znal povedati nič novega, je pa jasno, da projekta ni mogoče financirati iz proračuna ali z dodatnim zadolževanjem države. Del sredstev bo Slovenija gotovo poskušala zagotoviti s kandidiranjem na odprtem delu razpisa za sredstva iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF), ki odpira možnost pokritja do 85 odstotkov naložbe.

Okvir javno-zasebnega partnerstva, za katerega se je vlada odločila februarja, ni enostavna rešitev, če zasebnemu vlagatelju kot država ne bomo pripravljeni česa ponuditi, je prepričan Gašperšič; dodaja, da bi morali k sodelovanju povabiti podjetja, ki bodo imela od tega projekta največje koristi, torej Luko Koper in Slovenske železnice.

Poslanci pozivajo k začetku gradnje
"Če ne moremo dobiti zasebnega partnerja, je vaša dolžnost zagotoviti javna sredstva," je ministra opozorila Alenka Bratušek iz ZaAB-a. K dejavnejši vlogi države poziva tudi Tomaž Gantar iz DeSUS-a: "Z revizijo naj se cena projekta zniža na realno, nato pa finančna sredstva zagotovijo iz evropskih sredstev in morebitnega kredita z državnim poroštvom."

Janko Veber iz SD-ja s pojasnili ministra ni bil zadovoljen, saj z gradnjo ne bi smeli odlašati, ker bo sedanja proga zelo kmalu zasičena, morda že v letu 2018 ali 2019. Večkrat je bilo v razpravi slišati tudi, da bo brez drugega tira položaj Luke Koper močno oslabljen, kar se zdi Gašperšiču pretirana trditev. Z gradnjo izvlečnega tira, za katerega se prav zdaj išče izvajalec, pa se bodo njene zmogljivosti še povečale. To bi moralo zadoščati do leta 2020 ali celo 2025, potem pa se bo morala rast tovora prelivati na avtocesto, je dejal minister.

GZS predlaga državno financiranje

Če bi se precejšen del povečanega pretovora, ki se do leta 2030 pričakuje v Kopru, preusmeril na ceste, bi to pomenilo dodatnih 1.650 tovornjakov dnevno, so izračunali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). To bo prineslo povečan promet na avtocestah, več zastojev, več prometnih nesreč, hrupa in izpušnih plinov ter tudi povečanje stroška vzdrževanja avtocest, opozarjajo.

GZS tako predlaga, da bi gradnjo drugega tira Divača-Koper financirala država. Najprimernejši model je prav tisti, ki je bil uporabljen že pri gradnji avtocest. Država naj z Družbo za avtoceste v RS (Dars) sklene mandatno pogodbo o gradnji drugega tira, Dars pa se v ta namen zadolži v svojem imenu, vendar na podlagi poroštva države, so zapisali na GZS-ju.

Sporni stroški za reprezentanco
V razpravi so se poslanci dotaknili tudi stroškov za reprezentanco. Razpravljali so namreč o odgovoru ministra Dejana Židana na poslansko vprašanje Vinka Gorenaka iz SDS-a, ki ga je že na septembrski seji zanimalo, zakaj je Židan v prvi polovici letošnjega leta porabil več kot 57.000 evrov za reprezentanco, saj je bilo za letos načrtovanih 36.500 evrov.

Židan je v odgovoru pojasnil, da so v ta znesek poleg reprezentance vključeni tudi stroški obiska sejma v Berlinu. Med večjimi stroški pa je izpostavil še lanski obisk 150-članske kitajske delegacije, saj so stroški obiska padli na kmetijsko ministrstvo, kar tja ne sodi, je dodal.

Gorenak je opozoril, da je treba pogledati tudi širše, saj so stroški za reprezentanco po letu 2012 začeli strmo naraščati. Današnja razprava bi morala pripeljati do zaključkov, da so "nekateri res hudi porabniki, nekaterim pa kaj takega ne bi mogli očitati". Ob tem je Gorenak navedel vojsko in policijo, saj ga čudi dejstvo, da ima obrambno ministrstvo za reprezentanco na voljo 195.000 evrov, notranje ministrstvo pa zgolj 17.000 evrov.

Do porabe za reprezentanco je bil kritičen tudi Miha Kordiš iz ZL-ja, ki je poudaril, da podatki o planirani porabi kažejo na ekscesno zapravljanje sredstev na kar nekaj ministrstvih. Urška Ban iz SMC-ja pa je medtem dejala, da je vlada že v letu 2009 sprejela uredbo o stroških reprezentance, ki urejajo porabo sredstev za reprezentanco in omejitev stroškov in vodenje evidence stroškov reprezentance pri vseh vladnih proračunskih porabnikih. Proračun za leto 2015 je državnim organom za stroške reprezentance namenil dobrih 1,5 milijona evrov, v prvi polovici leta pa je bilo pridobljenih nekaj več kot 750.000 evrov. Realizacija torej ne presega planiranih vrednosti, je pojasnila Banova.

Židanov odgovor se je zdel dober Francu Jurši iz DeSUS-a, saj v stranki menijo, da morajo biti sredstva reprezentance proračunskih porabnikov skrbno načrtovana in porabljena. Ljudmila Novak iz NSi-ja pa je prepričana, da bi morali biti uradniki, ki so račune napačno knjižili, kaznovani. Sredstva za reprezentanco morajo biti porabljena varčno in za stvari, za katere so bila namenjena, je dodala.

L. L., G. K.
Prijavi napako
Komentarji
theone
# 26.10.2015 ob 11:52
1,4 milijarde halooooo? v to so verjetno že vštete vse provizije in podmaznine, ali pa raje ceno napihnejo da bodo potem rekli da je niso presegli.

mislim da se da realno zgraditi za do 1,0 milijarde
ure
# 26.10.2015 ob 10:46
Saj to ni misija na mars, to je drugi tir.
Alex8
# 26.10.2015 ob 11:34
Hja, težko je to stuhtati to železnico, če je Marija Terezija umrla že 235 let nazaj. Ona je vedela kako!
Re
# 26.10.2015 ob 13:10
Drug tir sploh ni potreben. Veliko bolj smotrna bi bila obnova in posodobitev obstoječega tira tako, da bi omogočal višje hitrosti. Tudi proti Gorenjski je samo en tir ob precej večjem prometu. Slovenski poslanci sploh ne vedo kaj delajo. Pravzaprav jih niti ne zanima. Pomembno je da dobijo (lepo) plačo za dvigovanje roke po ukazu z vrha svoje stranke. Tudi Parlament je sam sebi namen, daleč od "parlamentarne demokracije".
darkwader
# 26.10.2015 ob 11:42
Me ne bolj skrbi transparentnost projekta.
aristotel
# 26.10.2015 ob 13:47
Progo Trst Jesenice, ki je dalec bolj zahtevna, z desetinami mostov in tunelov, so brez mehanizacije in racunalnikov zgradili pred vec kot stoletjem v sedmih letih. Je pa res da inzenirjev, ekonomistov in politikov niso delale slovenske univerze.
1984
# 26.10.2015 ob 13:17
Prvi tir do Kopra je naredil TITO in je odprt l.1967 ; ja to je tisti grdi ki nam je ustvaril Slovenijo. .Naslednja možnost za "čudne" je Franc Jožef ( Južna Železnica ) in za popolnoma neuke še Marija Terezija (1717-1780; ko so konji bili zakon . Zgodovina železnice v Sloveniji se začenja 2. junija 1846.
Jezerna
# 26.10.2015 ob 19:51
"Vlada išče vire financiranja za drugi tir"

Vlada naj zahteva od Velike Britanije, da plača drugi tir, pa še kakšne reparacije poleg tega.

Konec koncev smo morali zgraditi pristanišče v Kopru zato, ker so Britanci med 1. svetovno vojno dali zahodno Slovenijo s Trstom vred kot vojno podkupnino (!) Italijanom. Slovenci smo pa fasali morilsko fronto čez naše ozemlje s hudimi posledicami za prebivalstvo, med vojnama pa še dvajset let grobega zatiranja Slovencev s strani italijanskih fašistov (pri čemer je VB podpirala Mussolinijev vzpon in tudi sama vodila rasistično politiko).

Potem so ozemlje zahodne Slovenije osvobodili slovenski partizani, po drugi vojni pa so Britanci spet dali Trst Italijanom.

Da ne govorimo o tem, da je VB po 2. svetovni vojni preprečila izročitev 1200 italijanskih vojnih zločincev Jugoslaviji, Grčiji, Albaniji, Etiopiji in Libiji, tako da ti morilski zločinci nikoli niso prišli pred sodišče. Posledično Italijani še zdaj kolektivno zanikajo temne strani svoje zgodovine in postavljajo fašistom spomenike in jim dajejo medalje ter dovoljujejo marš fašistov po Gorici in vsakoletni fašistični marš na Rim.

Skrajni čas je, da Slovenija od VB zahteva povračilo ogromne škode, ki nam jo je povzročila s svojo brezobzirno imperialistično politiko. Slovenci s posledicami živimo še danes - prenašamo napade s strani italijanskih fašistov, gradimo drugi tir do našega pristanišča po nemogočem terenu itd.
Janez1965
# 26.10.2015 ob 18:22
A so predvideni tiri zlati ?
Za take denarje bi lahko bili...

Sploh pa ne razumem, kako so Avstrijci za "čudež pri Kobaridu" leta 1917 v enem tednu pripeljali v dolino Soče 2500 (dva tisoč pet sto) VLAKOV vojakov in opreme, iz Kopra pa ne morejo odpremit tistih sto vlakov dnevno.
juk
# 26.10.2015 ob 12:51
EU je zračunala da projekt ne sme in ne more biti dražji od 800 milijonov evrov.
grobi insinuator
# 26.10.2015 ob 12:32
Po socialdemokratsko...denar je, vendar je se pri vas...dragi davkoplacevalci
korenc
# 26.10.2015 ob 19:02
laž ima kratke noge
perac76
# 26.10.2015 ob 14:18
Kaj pa v Kočevje g. Veber? Tam še vedno čakamo... Prihajate pa od tod...
Dr. Kumrovec
# 26.10.2015 ob 13:00
Vaš denar, naše ideje™

1945 - ???
partibrejker
# 26.10.2015 ob 12:19
Theone
Tvojo teorijo bi bilo dobro podpreti s kakim izracunom.
Trenutno si namrec naredil isto kot vlada, butnil neko cifro na pamet za glodanje.

Predvsem mi pa ni jasno kako lahko kar vrzejo neko cifro ven se preden se sploh pricnejo zbirati ponudbe. Zdej je jasno, da bodo vsi optimizirali ponudbo na okoli 1,4 ceprav bi lahko naredili za manj.
Kazalo