Zahtevke so vložili že konec junija, prvo ponudbo pa so s pravobranilstva prejeli konec septembra. Pravobranilstvo jim je poslalo poravnalne ponudbe, ki so bistveno nižje od zahtevkov, zato jih niso sprejeli.

Ivan Črnkovič, ki je bil v zaporu 184 dni, od države zahteva dobrih 13 milijonov evrov odškodnine, Janez Janša, ki je bil nezakonito zaprt 145 dni, 900 tisoč, Anton Krkovič, ki je bil v zaporu 259 dni, pa 600 tisoč evrov.

Pri Janši in Krkoviču gre pri odškodninskem zahtevku v večini za odškodnino zaradi nezakonitega zapora, pri Črnkoviču pa je večina zahtevane odškodnine zaradi poslovne škode, ki je bila povzročena njegovemu podjetju.

Janša se je na Twitterju na novico že odzval z besedami: "Zahtevamo, da država odškodnino izterja od tožilcev in sodnikov, ki so krivično tožili in sodili. BZH, Ferlinc, Klajnšek, Masleša ..."

V skrajnem primeru tožba
Kot so pojasnili na pravobranilstvu, zahtevke obravnavajo po t. i. predhodnem postopku. Po zakonu se mora namreč oškodovanec, preden na sodišče vloži tožbo za povrnitev škode, obrniti na pravobranilstvo in se z njim skušati dogovoriti za odškodnino. "Nadaljnji postopek je tako odvisen od odgovora vlagateljev na poravnalno ponudbo. Če ponudbe ne bodo sprejeli, se lahko odločijo za sodni postopek," so zapisali na pravobranilstvu.

Vsem trem je pravobranilstvo že poslalo poravnalne ponudbe, a smešno nizke, pravi Krkovičev zagovornik Jože Hribernik. Antonu Krkoviču je bilo tako ponujenih 35.280 evrov, kar je po Hribernikovih besedah popolnoma nesprejemljivo. Zato so ponudbo zavrnili.

Pravobranilstvu so predlagali, da ponujeni znesek izplača kot prvi del izplačila - nekakšno akontacijo, sicer pa čakajo novo ponudbo. V skrajnem primeru bodo šli v tožbo. Dejstvo je, da so vsi trije zaradi nezakonitega zapora upravičeni do odškodnine. Pravnomočno sodbo v zadevi Patria je namreč ustavno sodišče razveljavilo in jo vrnilo v vnovično sojenje, potem pa je zastarala.

Doslej najvišjo odškodnino zaradi nezakonitega zapora država izplačala Martinu Uherniku, ki je v zaporu neupravičeno preživel 7 let. Država mu je morala izplačati 460 tisoč evrov za premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

Kako sodišče določi odškodnino?
Glede višine odškodnin, ki jo prisoja sodišče, so na pravobranilstvu navedli, da sodišče za primere neutemeljeno odvzete prostosti načeloma prisoja enotno odškodnino za nepremoženjsko škodo, pri kateri upošteva vse okoliščine konkretnega primera (ugled, ki ga uživa oškodovanec v svojem okolju, odnos okolja do njega po odvzeti prostosti, objavo podatkov o osebi v medijih, težo in naravo kaznivega dejanja, čas odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin). Ob tem so na pravobranilstvu dodali, da sami pri obravnavi tovrstnih zahtevkov upoštevajo enaka merila.