"Vztrajamo pri stališču, da gre za vprašanje nasledstva," je povedal vodja slovenske diplomacije Erjavec po današnjih neformalnih pogovorih s hrvaško kolegico Vesno Pusić v Bruslju. Da umik sklepov glede LB-ja še ne pomeni rešitve težave, je povedal tudi hrvaški ministrici.

Na vprašanje, kaj konkretno želi Slovenija od Hrvaške, je minister odgovoril: "Da spoštuje zaveze, ki jih je dala, ko je pristopala k EU-ju in podpisovala razne mednarodne sporazume." Pri tem je omenil mednarodni sporazum o premoženjskih zadevah in mednarodni sporazum o nasledstvu, podpisan leta 2001.

Stvar nasledstva, ne sodišča
"Vztrajamo pri stališču, da gre za vprašanje nasledstva," je še poudaril minister. Minister ni želel povedati, kako se je na njegove besede danes odzvala hrvaška ministrica. Na vprašanje, ali bo Slovenija z rešitvijo vprašanja LB-ja pogojevala ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, pa je minister odgovoril, da je to vprašanje "hipotetično in preuranjeno".

O Ljubljanski banki tudi Janša in Milanović
Sicer pa se bosta slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Zoran Milanović jutri sešla v Mariboru, kjer bosta govorila o področjih sodelovanja in odprtih vprašanjih. Uvod v torkovo delovno srečanje bo slovesnost polaganja vencev na pokopališču Dobrava na Teznem v spomin žrtvam povojnih pobojev.

Po pričakovanjih bi se premierja lahko pogovarjala o reševanju vprašanja dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke (LB) oziroma prevzema jamstev federacije za devizne hranilne vloge, potem ko je hrvaška vlada sprožila začudenje v Ljubljani z odločitvami v povezavi s pooblastili Privredni banki in Zagrebški banki za tožbe na hrvaškem sodišču, ki sta jih banki vložili proti LB-ju in NLB-ju že leta 1994 oziroma 2000.

Tožita ju za sredstva, ki sta jih izplačali deviznim varčevalcem zagrebške podružnice LB-ja iz naslova uredbe, s katero je po razpadu SFRJ-ja leta 1991 hrvaška država del deviznih depozitov hrvaških državljanov v bankah na Hrvaškem pretvorila v javni dolg.

Banki postopek vodita, čeprav sta bili že poplačani z državnimi obveznicami, v breme javnega dolga pa sta tudi izplačali devizne hranilne vloge tistemu delu hrvaških varčevalcev, ki so se odločili za takšno poplačilo.

Se bo Hrvaška držala mednarodnih zavez?
Slovensko zunanje ministrstvo se je na umik omenjenega sklepa hrvaške vlade odzvalo s pričakovanjem, da bo Hrvaška to vprašanje reševala v okviru nasledstvenega sporazuma, k čemur se je leta 2010 zavezala vlada Jadranke Kosor.

Zdajšnja Milanovićeva vlada še ni uradno potrdila, ali se bo držala tega dogovora. To rešitev sicer predvideva sam sporazum o nasledstvu, ki ga morajo spoštovati vse naslednice nekdanjega SFRJ-ja. K pogajanjem o tem vprašanju se je Hrvaška zavezala tudi v pristopni pogodbi k EU-ju.

Premierja bi lahko govorila tudi o vprašanju skladiščenja jedrskih odpadkov Jedrske elektrarne Krško, morda pa tudi o skupni seji obeh vlad, za pripravo katere - s ciljem reševanja še odprtih vprašanj - sta se zavzela zunanja ministra na srečanju v Zagrebu.