Josipović je dejal, da so neurejeni odnosi med Slovenijo in Hrvaško v preteklosti privedli tudi do nekaterih iracionalnih situacij. Upa, da bo na obeh straneh dovolj modrosti za rešitev vprašanja dolga LB-ja do hrvaških varčevalcev. Poudaril je, da je pomembno najti politično rešitev za vrnitev dolga hrvaškim varčevalcem. "Pomembno je, da na politični ravni najdemo rešitev, ki ni konfliktna in ne bo privedla do stanja, kakršnega smo imeli zaradi spora o meji," je sklenil.

"Sicer je vprašanje, kateri je najboljši način, ko vemo, da ima vsaka država svoj koncept rešitve, medtem ko se je del državljanov odločil za tretjo pot s tožbami na sodiščih in so bili nekateri ob tem tudi uspešni," je povedal Josipović ter izpostavil pomembnost tega, da nesporazumi glede LB-ja ne vplivajo na vprašanja, ki z njimi niso povezana. Opozoril je, da "je pomembno dojeti bistvo, to je, da državljani na takšen ali drugačen način morajo dobiti svoj denar".

Vprašanje dolga LB-ja hrvaškim varčevalcem je znova prišlo na dan, ko je hrvaška vlada za zaprtimi vrati sprejela sklepe, ki naj bi podpirali tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB-ju in NLB-ju. Ljubljana pričakuje, da bo Zagreb uradno pojasnil ozadje sprejetja teh vladnih sklepov. Evropska komisija je medtem spomnila, da je Hrvaška "potrdila pripravljenost na nadaljevanje pogajanj o tem vprašanju pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS)" in da nimajo nikakršnih indicev, da se je to stališče spremenilo.

BIS zavrnil posredovanje
Odločitev o pogajanjih pod okriljem BIS-a je bila sprejeta oktobra 2010 v času pogajanj o poglavju o prostem pretoku kapitala. Predtem je Hrvaška vztrajala, da gre za dvostransko vprašanje oziroma za odnose med banko in klientom, medtem ko je Slovenija trdila, da je spor treba rešiti v okvirju pogajanj o nasledstvu nekdanje Jugoslavije.

Novembra 2010 je BIS zavrnil zahtevo Hrvaške, da posreduje v sporu s Slovenijo glede dolga varčevalcem. Tedaj naj bi predstavniki banke Hrvaški predlagali, naj neformalno rešitev poskušajo najti guvernerji narodnih bank naslednic nekdanje Jugoslavije na svojih rednih sestankih. Na Banki Slovenije so za MMC pojasnili, da so v pogajanjih o nasledstvu udeleženi le tehnično oz. strokovno v obliki pomoči slovenski vladi oziroma njenim organom in pooblaščencem s svojimi podatki. Dejavno se Banka Slovenije pogajanj praviloma ne udeležuje.

Sestanka ni bilo
"Guverner Kranjec je leta 2010 izrazil pripravljenost Banke Slovenije pomagati s posredovanjem pri usklajevanju stališč z namenom pospešitve reševanja nasledstvenih vprašanj, med drugim tudi v sporu Hrvaške s Slovenijo glede dolga varčevalcem, in poiskati neformalno rešitev s sodelovanjem guvernerjev narodnih bank naslednic nekdanje Jugoslavije na obrobju sestankov oziroma v prostorih Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS). Na pobudo slovenske vlade je namreč oktobra 2010 guverner organiziral sestanek s predsednikom BIS-a, ki je obljubil, da bodo za potrebe sestankov na temo nasledstva nekdanje Jugoslavije na voljo prostori BIS-a v času rednih zasedanj, sicer je vsebino in izvedbo pogajanj prepustil državam naslednicam samim, ki pa se na pobudo Slovenije žal niso odzvale. Do sestanka ni prišlo," so za MMC pojasnili na Banki Slovenije.

"Hrvaška nima odprtega mejnega vprašanja s Slovenijo"
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je o odnosih med Ljubljano in Zagrebom dejala, da Hrvaška nima odprtega vprašanja meje s Slovenijo, ker sta obe državi potrdili, da bosta sprejeli odločitev arbitražnega sodišča, ki bo določilo mejo med njima. "Hrvaška stran spremlja stanje in pripravlja memorandum, ki bo vključeval tudi razmejitev ob Muri. Tako kot Slovenija mora memorandum oddati do februarja 2013. Potem pa bomo do novembra 2013 imeli čas za odgovor na memorandum slovenske strani," je dejala. Dodala je, da naj bi arbitražno sodišče sprejelo odločitev leta 2014. Poudarila je, da gre za dober primer reševanja odprtih vprašanj na dvostranski ravni.