Jazbec je v intervjuju za avstrijski časopis Der Standard zatrdil, da so pregledi bank v sklepni fazi, rezultatov pa še ne pozna. Napovedal je, da bodo izidi znani novembra, tpda kakršni koli že bodo, bo že samo njihova objava in razjasnitev razmer v bančnem sistemu dobra novica.

"Čakanje ubija"
"Takrat se bodo namreč stvari lahko začele premikati. V preteklih mesecih ni bilo tako. Vse je obstalo," je trenutno stanje razmer v Sloveniji opisal prvi mož Banke Slovenije. Ob tem je ugotavljal, da je tudi politika začela izkoriščati trenutne razmere. "Vse je blokirano. Tuji vlagatelji čakajo. Evropska komisija in Evropska centralna banka čakata. In to ubija," je dejal.

Je pa po njegovem mnenju kljub mučnemu čakanju nujno, da se na koncu tega procesa dobijo zelo jasni, pregledni in verodostojni rezultati.

Ali uspe nam ali pa prosimo za pomoč
Na vprašanje, kakšni scenariji sledijo po objavi izidov skrbnih pregledov in obremenitvenih testov osmih slovenskih bank, je odgovoril, da sta scenarija le dva: "Ali nam bo uspelo samim ali bomo prosili za pomoč. Vprašanje je le, kateri scenarij je bolj verjeten," je povedal.

Jazbec meni, da še vedno obstaja veliko večja verjetnost, da bo Sloveniji uspelo vajeti obdržati v svojih rokah in najti izhod. Prepričan je tudi, da si nihče od evropskih partnerjev ne želi, da bi Slovenija morala zaprositi za program pomoči. "Vendar pa moramo seveda narediti verodostojne korake," je pristavil.

Vsaka številka o obsegu slabih posojil v bančnem sistemu je po njegovih besedah popolna špekulacija. "Zakaj naj bi govoril o številkah, če imamo že več mesecev v državi zunanje izvajalce, ki želijo priti do te številke?" se je vprašal. Ob tem je ocenil, da neodvisni pregledi ne bodo dali bistveno drugačnih številk od tistih, ki jih ima trenutno Banka Slovenije.

Denar bi lahko dobili na trgu
Na vprašanje, ali bo v proračunu predvidenih 1,2 milijarde evrov dovolj za dokapitalizacijo bank, ki bo sledila prenosu slabih terjatev na t. i. slabo banko, je odgovoril, da je na to oceno treba počakati. "A četudi bi bilo treba več, še vedno verjamem, da si ta sredstva lahko priskrbimo na trgu," je zatrdil.

Po bankah ključen zagon gospodarske rasti
Drugo vprašanje pa je, tako Jazbec, kako se bodo ta sredstva porabila. Ponovil je tako svojo večkrat izraženo oceno, da je ob sanaciji bank ključen nabor ukrepov za ponoven zagon gospodarske rasti.

Če bodo ti sprejeti in se bo nadaljeval postopek privatizacije, ob tem pa bo politika našla soglasje za nujne takojšnje reforme, potem lahko Slovenija po Jazbečevem prepričanju najde izhod iz krize. Če pa izpade kateri koli izmed teh pogojev, bi država lahko imela težave.

"Če kdor koli verjame, da ima lahko koristi od tega, da Slovenijo spravi v program pomoči - govorim o lokalnih politikih in drugih deležnikih, ki se goreče upirajo našim prizadevanjem, slovenske težave rešiti brez potrebe po pomoči - potem morate te akterje vprašati, kako bi jim to lahko koristilo," je sklenil Jazbec.