Kot podpredsednik delegacije Evropskega parlamenta (EP) za Jugovzhodno Evropo je Kacin že pred nekaj meseci pisal slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju in ga pozval, naj imenuje svojega pooblaščenca, ki bi preučil možnosti, da tudi Slovenija sodeluje pri ustanavljanju Komisije za resnico.
Pahor molči
Gre za pobudo Rekom oziroma 1.800 nevladnih organizacij, ki jo podpirajo skoraj vse vlade in predsedniki držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, pa tudi vse institucije EU-ja. Kacin je dejal, da še vedno odgovora ni prejel in to razume kot "molk organa".
Linija poveljevanja pri izbrisu
Namen Komisije za resnico je izrekanje o zločinih v vojni na območju nekdanje Jugoslavije in drugih množičnih kršitvah človekovih pravic, ki so jih bili v Sloveniji deležni izbrisani, je predvsem ugotavljanje dejstev. "Igor Bavčar, Andrej Šter, Slavko Debeljak – je bila linija poveljevanja pri izbrisu," je bilo slišati na okrogli mizi Rekoma v Ljubljani, a smo ostali brez odgovora na vprašanje, kdo se je pravzaprav izbrisa na način, kot je bil izveden, sploh spomnil.

Izbris kot odgovor na to, da nihče za napade na Slovenijo ni odgovarjal
Kacin je sicer dejal, da se je po koncu spopadov v Sloveniji pričakovalo, da bo "kdo za napade na Slovenijo odgovarjal". "Potem ko se to ni zgodilo, pa sta se v desnem krilu Demosa čutili zadrega in neučinkovitost, da se vendarle ukrepa. Ko niso našli nobenih odgovornih, pa so se začeli obnašati kod HDZ v 90. letih do nelojalnih Hrvatov«," je politično zgodovino vzrokov za izbris nakazal Kacin. Dodal je tudi, da tisti, ki so izbris pravno izvedli, niso imeli predstave, koliko ljudi je zaobjel. "Tudi to je privedlo do razpada Demosa," je komentirala publicistka Spomenka Hribar.

Vsi organi so "obmolknili" ob omembi izbrisa
Na kritiko nekdanjega ombudsmana Matjaža Hanžka, da so v času njegovega mandata vsi državni organi (razen ustavnega sodišča), ko jih je spraševal po izbrisu, "obmolknili", pa je Kacin odgovoril, da takrat ni obstajala dvetretjinska politična volja, da bi se krivice odpravile. Pripomnil je, da se je izbris zgodil tudi v baltskih državah in na Hrvaškem, kjer je bilo "izbrisanih" 65 tisoč varčevalcev LB-ja, ki pa zaradi tega, ker niso dobili hrvaškega državljanstva, niso prenesli svojih vlog. Ob tem je ocenil, da problem LB-ja na Hrvaškem še ni rešen in ne bo rešen, vse dokler vsi varčevalci ne bodo poplačani.

Ljubljana - zadnja evropska prestolnica brez džamije
V povezavi z izbrisom je Kacin še dejal, da bo morala Slovenija svoje obveznosti izpolniti. "Rekom omogoča širše razumevanje in širše prevzemanje odgovornosti," je še poudaril Kacin, ki je okrcal introvertiranost Slovencev, ki se izkazuje tudi s tem, da je Ljubljana zadnja evropska prestolnica brez džamije. "Zaradi ksenofobije smo prišli do sem. Imamo šibko državo, državo, ki ne obvlada države, kar se je pokazalo tudi s tem, da orožarska afera ni dobila kazenskopravnega epiloga. Tudi Sloveniji ne bi škodoval kakšen monitoring," pa je vprašanje krivcev in prevzemanja odgovornosti za izbris komentiral predavatelj Filozofske fakultete v Mariboru Sergej Flere.

Trenutno še 15 postopkov proti JLA
V poročilu Rekoma za leto 2011 z naslovom Tranzicijska pravičnost v Sloveniji pa so raziskovalci izpostavili, da še vedno poteka kar devet postopkov za vojne zločine proti civilnemu prebivalstvu in zaradi kršitev ženevskih konvencij. Postopki trajajo skoraj 20 let ob odsotnosti obtoženih.
Najbolj znan je kazenski postopek proti častnikoma nekdanjega JLA Vladi Trifunoviću in Berislavu Popovu v Murski Soboti. Proti pripadnikom JLA poteka še 15 preiskav. Sodišča so sprejela pet oprostilnih sodb, zadnja je bila sprejeta leta 1999. Štiri oprostilne sodbe so bile izrečene pripadnikom nekdanjega JLA neslovenske narodnosti in enemu častniku JLA slovenske narodnosti zaradi "službovanja v tuji vojski" - piše v poročilu, ki ga je sestavil predstavnik Rekoma za Slovenijo Igor Mekina.
Poročilo kot pozitivno izpostavlja delo slovensko-italijanske zgodovinske in kulturne komisije za ugotavljanje dejstev, ki je analizirala in razjasnila sporna zgodovinska vprašanja med Italijo in Slovenijo med letoma 1880 in 1956.