Slovenija
(9)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.4 od 11 glasov Ocenite to novico!
false
Demografski rezervni sklad bo organiziran tako, da bo po poteku 20-letne akumulacijske dobe pomenil pomemben dodatni vir financiranja pokojninske blagajne. Foto: Reuters

Dodaj v

Kako bo organiziran demografski sklad?

Enajst pisnih odzivov na predlog zakona
11. avgust 2017 ob 13:53,
zadnji poseg: 11. avgust 2017 ob 14:38
Ljubljana - STA, MMC RTV SLO

Ključno je, da bo bodoči demografski rezervni sklad organiziran tako, da bo po poteku 20-letne akumulacijske dobe pomenil pomemben dodatni vir financiranja pokojninske blagajne, poudarja ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

Po predlogu zakona o demografskem skladu, ki bo v javni razpravi do torka, se bo ohranil koncept upravljanja kapitalskih naložb države. Slovenski državni holding (SDH) bo še naprej upravljal z vsemi naložbami, v katerih ima delež tudi demografski sklad, ki bo samostojno upravljal z naložbami v družbah, v katerih ni naložb države ali SDH-ja.

Koalicijska DeSUS je na drugi strani mnenja, da bi moral sklad samostojno upravljati s ključnimi strateškimi in pomembnimi naložbami in ministrica je zagotovila, da se bodo s predstavniki DeSUS-a še pogovorili o njihovih pripombah.

V času javne razprave o predlogu zakona, ki se je začela konec junija, je prispelo 11 pisnih odzivov, med drugim odziv DeSUS-a, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Zveze društev upokojencev Slovenije in SDH-ja.

Pet ključnih sklopov pripomb se po besedah ministrice nanaša na vprašanja, ali bo demografski sklad portfeljski vlagatelj ali pa bo upravljavec strateških in pomembnih naložb, ali bo zagotovljena neodvisnost sklada in na vprašanja glede sestave nadzornega sveta sklada glede virov njegovega financiranja in glede nepremičnin, ki naj bi jih sklad upravljal.

Pripombe bodo preučili do konca avgusta
Ministrica za finance je zagotovila, da bodo prejete pripombe podrobno preučili in do konca avgusta opravili še dodatne pogovore.

Zakonski predlog želijo koalicijsko uskladiti v prvi polovici septembra, do konca septembra pa naj bi bil vložen v parlamentarni postopek. Zakon naj bi bil sprejet do konca leta, da bi ga lahko z letom 2018 že začeli izvajati.

Demografski rezervni skladi so po pojasnilu ministrstva vrsta državnih premoženjskih skladov. Država jih ustanovi za vnaprejšnje zagotavljanje sredstev pokojninski blagajni v obdobju, ko bo odhodkov več kot prihodkov.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
MZ
# 11.08.2017 ob 16:21
Vprašanje, če to ne bo še ena vreča, iz katere se bo pobralo več, kot pa vanjo vložilo...
klemenius
# 11.08.2017 ob 16:07
Rešujejo posledico, vzrok, da je rojstev premalo pa ostaja.
m72
# 11.08.2017 ob 17:47
Ker bo demografski sklad (jako vesoljski naziv, ni kaj :-)) pod upravo SDH, lahko glede na izkušnje s slednjim, pričakujemo čisto polomijo. Ostaja dejstvo, da ni dovolj otrok, ker so pač možnosti za zaposlitev in pridobitev stanovanja v samostojni in neodvisni milo povedano nevzpodbudne (z današnjega stališča se zdijo možnosti, ki smo jih imeli v Jugoslaviji, kot znanstvena fantastika), po drugi strani pa razdajamo premoženje, ki so ga z odrekanjem ustvarjale prejšnje generacije. Kot n. pr. banko NKBM, ki jo je SDH prodal za manj kot petino realne vrednosti in s katero danes služi neki kalifornijski penzijski sklad.
Kaj lahko potem sploh pričakujemo?
Ivo Lola
# 12.08.2017 ob 22:16
Dejmokradski sklad.
miran kač
# 12.08.2017 ob 16:47
Pošteno priznam , da prvič slisim demografski sklad....posledično je kakršno podajanje mnenja , čista fikcija ali še bolje mešanje megle.
Kajti kot prvo in zelo pomembno vprašanje od kje se .bo financiral. Ali bodo morali vsi zaposleni odvajati določen znesek v ta sklad. in če je ta premisa pravilna , kolikšen vpliv in moč ukrepanja, v primeru slabega poslovanja predvsem, bodo imeli...sploh če bo imel upravljalske pravice SDH , ki se dosedaj ni pokazal kot vrhunski upravljalec .Sploh če še vedno ne vemo kdo bo resnični šef , ne vemo kakšen bo nadzorni organ ( njegova sestava , odgovornost le - teh , kajti do danes se ni naredilo noenemu nadzorniku nič , čeprav je vse šlo v maloro , pa po zakonu nadzorniki s svijim premoženjem odgovarjajo za svoje ne-delo.)
Tu načeloma zamerim avtorju prispevka nepopolnost , nedoslednost objavljene stvari. Kot da je serviral nam , kar mu je servirala financ ministrica in je s tem zadovoljen in MORAMO biti tudi mi.
Iz teh skopih informacij , pa človek dobi slab občutek in veliko verjetnost novega natega ljudi..žal!!!!! LP M
galoper
# 12.08.2017 ob 11:07
Špekulativni kapital kot osnova lahko povzroči luknjo kot so jo garancije v obliki vrednostnih papirjev povzročile v bankah. Tudi mnoge izgube v firmah so izid osnovale na padcu vrednosti papirjev, ki so ga objavile pod učenim knjigovodskim nazivom. Dvomim v znanje osebe, ki ne pozna pomena besede 'deležnik'.
presenečen
# 12.08.2017 ob 09:10
Kaj čmo, denar v 90ih je šel za avtoceste, "demografski sklad" je samo politočna korektnost, še en ljudski nateg.
STANE
# 11.08.2017 ob 16:48
Država jih ustanovi za vnaprejšnje zagotavljanje sredstev pokojninski blagajni v obdobju, ko bo odhodkov več kot prihodkov.

To se pri nas dogaja že od osamosvojitve naprej,pa šele sedaj ustanavljajo ta sklad.Ne vem kako bo to v pomoč,saj zaradi sklada ne bo prihodkov nič več.....Pokojninsko luknjo se ne rešuje s skladom...
Grešnica
# 16.08.2017 ob 10:26
"Kupčkanje z državnimi naložbami

Vzporedno se pojavljajo tudi pritiski, da bi imel tudi demografski sklad več tako imenovanih strateških naložb. Upokojenci in sindikati si med njimi želijo še denimo Telekoma Slovenije, Luke Koper, Save Re, Zavarovalnice Triglav ... O portfelju sicer več v nadaljevanju. Ker bo sklad obvladovala politika, je vprašanje, ali mu bo sploh uspelo postaviti ustrezno naložbeno strukturo in aktivno upravljati naložbeni portfelj.

Politična delitev sedežev nadzornega sveta

Sedeži v nadzornem svetu bodo dodeljeni po političnem ključu, in sicer trije predstavniki ministrstva za finance, dva predstavnika ministrstva za delo in družino ter po en predstavnik delojemalcev, delodajalcev, Zveze društev upokojencev Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije. Nadzorniki bodo sicer morali izpolnjevati enake pogoje, kot veljajo za člane nadzornega sveta SDH. Kot rečeno, predvsem pri sindikatih se pojavljajo pritiski, da bi imeli več vpliva.
" (vir: finance.si)

Največji kriminal je pokojninski monopol ZPIZ-a. V trenutku, ko bi državljani imeli izbiro pri vplačevanju, bi "sklad" ZPIZ-a dvignil svoj donos. Do takrat se pa fila paradržavne firme, kjer denar odteka po političnih kanalih... penzije se pa nižajo.
Kazalo