Mirišče je arbitražno sodišče prisodilo Sloveniji, pri Hotizi in Razkrižju pa je na veliko razočaranje domačinov katastrska meja postala državna, čeprav je ponekod povsem neživljenjska, saj poteka po dvoriščih in celo čez hiše ali pa povsem zapre dostop do domačij. Sami so si želeli mejo na reki Muri. Foto: BoBo
Mirišče je arbitražno sodišče prisodilo Sloveniji, pri Hotizi in Razkrižju pa je na veliko razočaranje domačinov katastrska meja postala državna, čeprav je ponekod povsem neživljenjska, saj poteka po dvoriščih in celo čez hiše ali pa povsem zapre dostop do domačij. Sami so si želeli mejo na reki Muri. Foto: BoBo
Arbitraža, Hotiza, reka Mura
Kar je na levem bregu Mure, ostaja Hrvaško. Foto: BoBo
false
Premier Cerar obljublja pomoč. Foto: MMC RTV SLO/Televizija Slovenija

Slovenski policijski čolni so danes trikrat prešli sredinsko črto v Piranskem zalivu in tako kršili mejno črto, je sporočilo hrvaško notranje ministrstvo. Dodali so, da so hrvaški policisti slovenske kolege v vseh treh primerih opozorili, da so v hrvaških teritorialnih vodah in da so se nato vrnili v slovenske vode.

false
Plenković se je zavzel za umiritev razmer po arbitražni odločitvi. Foto: EPA

Mirišče je arbitražno sodišče prisodilo Sloveniji, pri Hotizi in Razkrižju pa je na veliko razočaranje domačinov katastrska meja postala državna, čeprav je ponekod povsem neživljenjska, saj poteka po dvoriščih in celo čez hiše ali pa povsem zapre dostop do domačij.

35 Razkrižanov je predsedniku vlade tako danes očitalo, da država zanje v 26 letih ni storila tako rekoč nič, je poročala Televizija Slovenija.

Cerar jim je obljubil pomoč: "Pomagali jim bomo na vse možne načine, torej sorazmerno njihovim potrebam, da ohranijo raven dosedanjih pravic, da lahko še vedno hodijo na slovensko stran, šolajo otroke in uveljavljajo svoje pravice tukaj. Seveda pa tudi v drugih pogledih, in to ne velja samo za področje Razkrižja, ampak za vse naše ljudi, ki so se zaradi te odločbe znašli v težji situaciji."

Vendar pa je, kot je dodal, to proces, pri katerem je treba najprej natančno videti, kje bo meja, saj se odločba šele prevaja, in doseči, da bomo šli v izvršitev skupaj s Hrvaško. "To bo najbolje za ljudi, ker bomo lahko skupaj iskali rešitve v okviru odločbe, ki so najbolj primerne, v naravi, na terenu, pred očmi moramo imeti predvsem človeka, verjamem pa v dialog s Hrvaško," je povedal Cerar.

Sprejeli tri sklepe
Prebivalcem ob meji je pojasnil, da je prišel k njim, ker razume stisko, v kateri so se znašli, vendar pa mora Slovenija odločitev arbitražnega sodišča spoštovati. Dokončna izvršitev odločitve bo možna le v sodelovanju obeh držav, pri tem moramo biti potrpežljivi in se vzdržati dejanj, ki bi lahko pomenila kakšno provokacijo, verjame pa v dobre rešitve, je povedal Cerar in pozval k strpnemu dialogu.

Na Razkrižju so sprejeli tri sklepe. Tamkajšnji župan Stanko Ivanušič se je zavezal, da bo poskušal na drugi strani meje lokalne predstavnike prepričati o nujnosti sprememb meje, da bi lahko o tem skupaj prepričevali Zagreb. Cerar pa se je zavezal, da bo vlada storila vse, da bodo lahko ljudje, ki so ostali zunaj Slovenije, živeli normalno, navsezadnje tudi s selitvijo v domovino, ter da bodo imeli prizadeti prebivalci vse možnosti, da svoje težave, pripombe in predloge predstavijo predstavnikom države.

Neživljenjsko odločanje zgolj na podlagi mednarodnega prava
V imenu Razkrižanov je 26-letno trpljenje zaradi meje oziroma križev pot, kot ga je imenovala, predstavila Cvetka Mesarič, ki z družino živi med mejnima prehodoma oziroma v zaporu, kot je dejala, saj so bile ponoči zapornice zaprte. V enakem položaju so še tri družine, na prošnje, ki jih pišejo od leta 1991, pa odgovorov ni dobila. Čeprav so slovenski državljani, z možem sta učitelja na razkriški šoli, so hoteli njene otroke vpisati v hrvaško šolo.

Mesaričeva je Cerarja opozorila, da so bili ljudje ob meji izigrani, saj je bila naloga haaškega sodišča, da določa mejo tudi po načelu pravičnosti in dobrososedskih odnosov le v Piranskem zalivu, ne pa tudi na kopenski meji. Vprašala ga je tudi, ali ji upa obljubiti poseben zakon o dodatni korekciji meje.

Cerar je priznal, da so na kopnem arbitri res odločali le na podlagi mednarodnega prava in dodal, da je na to tudi sam opozarjal, vendar pa zdaj ni mogoče sprejeti novega zakona, možno je le v okviru sporazuma s Hrvaško oceniti, kako mejno črto razlagati v naravi. Poudaril pa je, da je mednarodno pravo nad parlamentom in da sta se mu zavezali obe državi, zato ga je treba spoštovati in izhajati iz njega.

Hotižane skrbi, kdo bo urejal nasipe
Zelo razočarani so tudi na Hotizi in prepričani, da je tako stanje nevzdržno, nepraktično in bo povzročalo težave. Gre predvsem za visokovodne nasipe ob Muri, za betonarno, zemljišča, daljnovod, nogometno igrišče na Kapci in rodovitno zemljo, kar vse je ostalo na Hrvaškem.

Veliko bolj zadovoljen pa je bil Cerar v zaselku Mirišče. "Še posebej sem vesel, da so ljudje tukaj zdaj bolj sproščeni, končno mirni, da bodo dokončno živeli v Sloveniji. In to je eden od dokazov, kako pomembno je, da imamo sporazum, kajti enkrat za vselej moramo v prihodnjih mesecih določiti to mejo, da bodo ljudje na obeh straneh meje vedeli, pri čem so," je še povedal.

Od Cerarja veliko pričakuje tudi Plenković
Po četrtkovi objavi arbitražne sodbe je Cerar za 12. julij na pogovor v Ljubljano povabil tudi hrvaškega kolega Andreja Plenkovića.

Ta je sicer danes ocenil, da je po objavi razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško treba umiriti razmere. Veliko pričakuje od sestankov s Cerarjem. "Imava zelo odprt dialog, slišiva se po telefonu, kmalu pa se bova srečala v Ljubljani," je dejal.

Ob robu konference Dubrovnik Forum je na novinarsko ugotovitev, da se je težko pogajati, ko imata strani povsem nasprotna stališča, Plenković danes še odgovoril, da je najpomembneje, da se pogovarjata. "Bistveno je, da ni nobenih enostranskih potez," je še dejal.

Slovenski policijski čolni so danes trikrat prešli sredinsko črto v Piranskem zalivu in tako kršili mejno črto, je sporočilo hrvaško notranje ministrstvo. Dodali so, da so hrvaški policisti slovenske kolege v vseh treh primerih opozorili, da so v hrvaških teritorialnih vodah in da so se nato vrnili v slovenske vode.

Ribiči in policisti zapluli po Piranskem zalivu
Kaj skrbi Hotižane in Miriščane?
Arbitraža najbolj prizadela Razkrižje
Ribiči in policisti zapluli po Piranskem zalivu
Kaj skrbi Hotižane in Miriščane?
Arbitraža najbolj prizadela Razkrižje