Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 29 glasov Ocenite to novico!
false
Arbitražna razsodba je precej razkosala levi breg Mure. Foto: BoBo
false
Težave z razmejitvijo so dediščina SFRJ-ja. Foto: BoBo
Marko Pavliha
Strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha pravi, da je poleg domače politične in strokovne enotnosti vso energijo treba usmeriti v mednarodno skupnost, da bo tako kot Nemčija zahtevala hrvaško brezpogojno spoštovanje mednarodnega prava. Foto: BoBo
       Zmagovalci bi bili, če bi s sporazumom obeh zainteresiranih strani sami rešili odprta vprašanja. Tako smo reševanje prepustili arbitraži.       
 Ivo Vajgl o rezultatu arbitraže
Ivo Vajgl
Hrvaška bo po Vajglovem mnenju morala svoje trdno stališče prilagoditi stvarnosti, saj ne more biti država, ki ne spoštuje mednarodnega prava. Foto: BoBo
Dostop do odprtega morja
Koridor do stika z morjem ima, pravno gledano, hrvaški status, dejansko pa status mednarodnih voda. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Arbitražna razsodba je znana, kateri so naslednji koraki?

Arbitražna razsodba zelo spominja na sporazum Drnovšek-Račan
30. junij 2017 ob 06:24,
zadnji poseg: 30. junij 2017 ob 08:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Odločitev bi lahko opisali z besedami enega slovenskih ribičev, ki je rekel, da je zadovoljiva, pa je bil zelo skeptičen glede arbitražnega sporazuma," je razsodbo arbitražnega sodišča komentiral pravnik Marko Pavliha.

Strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha pravi, da je poleg domače politične in strokovne enotnosti zdaj treba vso energijo usmeriti v mednarodno skupnost, da bo tako kot Nemčija zahtevala hrvaško brezpogojno spoštovanje mednarodnega prava. Če ne, bo morala trpeti diplomatske posledice.

Po predstavitvi razsodbe arbitražnega sodišča so se na družbenih omrežjih pojavili očitki, tudi iz vrst opozicijskih politikov, da arbitražno sodišče v bistvu ni določilo stika s teritorialnimi vodami, kot je bilo zapisano v arbitražnem sporazumu.

"Sodišče je v tem primeru pokazalo precejšnjo kreativnost, vendar stik je dosodilo. Ne sicer na takšen način, kot si je Slovenija predstavljala ali zahtevala. Rešitev je manj ugodna, kot je bila pri sporazumu Drnovšek-Račan. Tam je bila zadeva bolj preprosto razumljiva, tako de iure kot de facto, kot rečemo pravniki. Po pravu in dejansko," pravi Pavliha in dodaja, da ima koridor - kot izhaja iz novic v medijih - pravno gledano hrvaški status, dejansko pa status mednarodnih voda.

Za Slovenijo je po njegovih besedah izjemno pomembno, da Hrvaška ne bo smela uporabljati tistih vzvodov, denimo glede plutja ladij tretjih držav v Luko Koper ali Trst, kot bi jih lahko, če bi šlo za njene teritorialne vode. Tam zdaj velja režim neškodljivega prehoda.

Pavliha pravi, da bo silno slabo, če bosta slovenska stroka in politika začeli dvomiti, ali je arbitraža opravila svoje delo ali ne, saj potem takoj zdrsnemo na hrvaško raven. "To jemlje našo verodostojnost in jemlje zaupanje mednarodne skupnosti. Kako lahko od mednarodne skupnosti pričakujemo, da bo pritisnila na Hrvaško, če bomo začeli dvomiti o arbitražni odločitvi," pravi.

Arbitraža ima večjo vrednost kot sporazum Drnovšek-Račan
Arbitražna razsodba zelo spominja na sporazum Drnovšek-Račan, meni tudi politolog s centra za mednarodne odnose FDV-ja Marko Lovec. "Sporazum Drnovšek-Račan je pomemben tudi zato, ker kaže, da tudi dvostranske odločitve, ki niso bile uveljavljene, imajo svoje 'življenje' in vplivajo na nadaljnje odločitve."

Arbitraža ima po njegovem mnenju večjo težo, kot jo je imel omenjeni sporazum, saj je del mednarodnega prava. Interes mednarodne skupnosti pa je njegovo spoštovanje, predvsem zaradi naslednjih mogočih primerov.

"Slovenski zastopniki so pravno zadevo dobro speljali," je prepričan Lovec, ki dodaja, da so sicer bili doseženi neki kompromisi, Trdinov vrh, Razkrižje, Joško Joras ... "V celoti smo dosegli ključni interes, da ljudje, ki živijo v Sloveniji in so povezani s Slovenijo, ostanejo v Sloveniji, in da dobimo neoviran stik z odprtim morjem," še poudarja.

Vajgl: Odločitev brez zmagovalca
Odločitev je kopija sporazuma Drnovšek-Račan in neko pozno priznanje, da sta dva državnika želela rešiti spor na način brez zmagovalcev in brez poražencev, pa meni nekdanji slovenski zunanji minister in evropski poslanec Ivo Vajgl.

"Mislim, da je pomemben dan za evropsko pojmovanje mednarodnega prava. Izkazali so se pravniki na arbitražnem sodišču, da so zavezani svoji stroki in poslanstvu stroke, kadar imajo opraviti z za narode in države občutljivimi vprašanji. Zdaj je čas, da Hrvaška opusti svojo taktiko zanikanja arbitražnega sodišča. Številne evropske države so Hrvaško že pozvale, naj spoštuje odločitev arbitražnega sodišča in se ravna po načelih mednarodnega prava," pravi Vajgl.

Po njegovem mnenju čistega zmagovalca v tej zadevi ni. "Zmagovalci bi bili, če bi s sporazumom obeh zainteresiranih strani sami rešili odprta vprašanja. Tako smo reševanje prepustili arbitraži," pravi in dodaja, da bo zelo pomembno, da s Hrvaško ohranimo dobre odnose in dialog, ki bo pomagal konkretizirati in izvesti arbitražno odločitev. "To bo proces, ne pa dogodek," še meni Vajgl.

Kako prepričati Hrvaško v sprejetje arbitraže?
Hrvati bodo morali po Vajglovem mnenju svoje trdno stališče prilagoditi stvarnosti, da ne bi obveljali kot država, ki ne spoštuje mednarodnega prava. "To ne bo stvar, ki se bo zgodila čez noč. V svoje zavračajoče stališče so vložili ogromno politične energije in težko bo storiti korak nazaj. Ampak prepričan sem, da ga bodo storili," pravi slovenski evropski poslanec.

Marko Lovec poudarja, da za Hrvate odločitev arbitražnega sodišča ni tako irelevantna, kot to zatrjujejo. Ne nazadnje so v zadnjih mesecih dejavno lobirali, da bi prevladalo njihovo stališče glede kontaminiranosti arbitraže in upravičenosti njihovega enostranskega odstopa do arbitraže. Toda večji del mednarodne skupnosti počasi stopa na stran Slovenije.

Lovec ob tem opozarja, da je vprašanje, kaj bodo države, ki so podprle arbitražo, pripravljene narediti, da se odločitev uveljavi tudi v praksi. "To je pomembno vprašanje za našo vlado," pravi. Vlada pa ima po njegovih besedah dve možnosti, kako ravnati. Ena je počasnejša, s postopnim spreminjanjem prostorskih aktov in načrtov. V primerih, da Hrvaška ne ravna v skladu z odločitvijo, pa bi morala poskusiti s tožbo in ne provocirati z incidenti. Druga, morda bolj realistična možnost pa je izvajanje jurisdikcije po šestmesečnem obdobju, ko se mora odločba arbitražnega sodišča začeti izvajati v praksi. "Tu bo lahko problem Piranski zaliv," pravi Lovec.

Tožba na mednarodnem sodišču?
Slovenija bi uveljavitev odločitev arbitražnega sodišča, če jo bo hrvaška energično zavračala, dosegla tudi po sodni poti, prek mednarodnih sodišč. Odločitev arbitraže je del mednarodnega prava in imamo mednarodno sodišče OZN (ICJ), ki odloča o kršitvah mednarodnega prava, pravi Lovec, in Slovenija bi lahko na podlagi nekih dejanj tožila Hrvaško.

Marko Pavliha glede morebitnih tožb Hrvaške na mednarodnem sodišču opozarja, da je težava mednarodnega prava v tem, da ni možnosti izvršbe kot pri zasebnem pravu. Zato se morajo vse vpletene strani obnašati etično in mednarodno odgovorno. Slovenija pa ima po njegovem mnenju pravne možnosti tudi znotraj EU-ja.

"V četrtem členu pogodbe EU-ja je zapisano načelo lojalnega sodelovanja. Če ne bo Hrvaška spoštovala arbitražne odločbe, gre zagotovo za kršitev načela lojalnega sodelovanja. Zato gre za kršitev evropskega prava in Slovenija bi lahko zato vložila tožbo pred sodiščem EU-ja v Luksemburgu. Gre za skrajno sredstvo, vendar bi morali o njem razmisliti, če ne bo šlo drugače," opozarja Pavliha.

Mejni spor ima dolgo brado
Dolgoletni uslužbenec ministrstva za notranje zadeve in strokovnjak za vprašanja državne meje in migracij Branko Celar se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja precej ukvarjal s slovensko-hrvaško mejo. Po osamosvojitvi je sodeloval v izvedenski komisiji Slovenije in Hrvaške za mejo, od leta 1993 je bil član diplomatske komisije. Nato je do leta 1998 vodil slovensko delegacijo v mešani komisiji za zaznamovanje, vzdrževanje in obnovo državne meje med Slovenijo in Hrvaško.

Celar se spominja, da sta geodetski službi obeh držav pripravili svoji poročili o spornih točkah in katastrih, ki so jih uskladili do leta 1998. Po letu 1998 so vse meddržavne komisije prenehale delati in začelo se je politično reševanje. "Vsak predsednik vlade je imel svojo idejo v glavi in na koncu smo prišli do leta 2009, ko nas je Hrvaška krvavo potrebovala zaradi vstopa v EU – in prišlo je do arbitražnega sporazuma, za katerega zdaj Hrvaška noče nič slišati," pravi Celar.

Mejne težave, ki jih je reševalo arbitražno sodišče, so po njegovih besedah reševali že takoj po drugi svetovni vojni, saj je tedanja skupščina odločila, da morajo vse težave zaradi slabo določenih meja nekdanje republike SFRJ evidentirati in poslati v Beograd. Toda prišel je ukaz, da jih ni treba reševati, ker gre pač za enoten političen prostor.

"Po letu 1991 smo jih dobili na grbo. Ne samo mi, tudi druge države na območju nekdanje Jugoslavije," pravi in dodaja, da ni res, da je šele arbitraža dokončno začrtala slovensko mejo, kot navajajo nekateri. "Slovenija je imela mejo s Hrvaško določeno že v temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Zdaj so razrešili le še podrobnosti," poudarja.

Celar razsodbo arbitražnega sodišča ocenjuje kot pričakovano: "To, kar se je danes zgodilo, ni presenečenje. Uporabljene so bile metode mednarodnega prava. Ali nam je to všeč ali ne, smo v to privolili."

Arbitražno sodišče pa bi po njegovem mnenju lahko dalo več poudarka zgodovinski tradiciji obmejnega prebivalstva in njihovim občutkom, v kateri državi si želijo živeti. Pri načelu pravičnosti bi moralo upoštevati več interesov prebivalstva, pravi in kot primer navaja levi breg Mure, ki ga je tudi odločitev arbitražnega sodišča precej zarezala.

Gregor Cerar
meja, arbitraža
meja, arbitraža
meja, arbitraža
meja, arbitraža
meja, arbitraža
meja, arbitraža
meja, arbitraža
Prijavi napako
Komentarji
seb123
# 30.06.2017 ob 06:47
Odgovor na vprašanje v naslovu:

Hrvaški ribiči bodo danes - kot da se včeraj ni nič zgodilo - še naprej lovili do polovice Piranskega zaliva, našim ribičem pa bodo hrvaške oblasti onemogočile prehod čez sredinsko črto ... In naše oblasti "v izogib incidentov" ne bodo ničesar naredile.

Ampak pozor: Včeraj je pravnica Sancinova na TV lepo rekla: Incident ni to, če bo Slovenija poskusila uveljavljati določila včerajšnje arbitražne presoje, incident je to, če bo Hrvaška poskusila to preprečiti!

Naši pa se bodo še naprej trudili, da bi turisti na Hrvaško v najkrajšem času prestopili mejo.
sinbad
# 30.06.2017 ob 06:53
Na Hrvaškem kroži šala, da je Slovenija dobila Piranski zaliv, njim pa smo potaknili Jorasa.
Predlagam, da Avstriji podtaknemo JJ in dobimo ozemlje do Podjune in Zile.

Kdo je za?
STRIKE
# 30.06.2017 ob 06:53
Slovenija naj začne takoj implementirati arbitražni sporazum!

Sploh na morju! Tudi če bo Hrvaška povzročala incidente!

Bo Evropa vsaj videla kakšni so!
luka101
# 30.06.2017 ob 06:38
Odločitev sodišča je za Slovenijo slaba. Slaba! In glavni zagovorniki arbitraže – s Pahorjem na čelu! –, ki so pred sedmimi leti botrovali podpisu tega sporazuma, bi sedaj morali za ta »akt kolaboracije«, kot je temu takrat rekel Tine Hribar, ustrezno odgovarjati.

Pozor na dve najpomembnejši stvari:
1. Sporazum je določal, da mora Slovenija dobiti teritorialni stik z odprtim morjem. Nismo ga dobili. Dobili smo samo prost prehod do odprtega morja, preko koridorja, kjer bodo Hrvati tako ali drugače še naprej demonstrirali mišice.
2. Presoja sodnikov je izrazito krivična do Slovenije še v enem pogledu: Na ozemljih, ki bodo sedaj pripadala Hrvaški, je ostalo več deset slovenskih družin, na ozemljih, ki bodo pripadala Sloveniji, pa ni ostal noben Hrvat.

P.s. Nimamo diplomacije, ki bi znala nedvoumno (tako, da bi bilo nasprotni strani jasno, da mislimo resno) zastopati naše interese. Hrvatov enostavno ne bi smeli spustiti v EU, dokler ne bi pristali na ustrezen dogovor o meji, pa smo se ustrašili svoje lastne sence. Hrvati sedaj na mrtvo zafrkavajo Srbe ... In? Nič! »Nikome ništa«, kot bi oni rekli.
KLIPAN
# 30.06.2017 ob 06:51
O meji je odločal cvet evropskih sodnikov, modrecov, z desetletji izkušenj iz mednarodnega prava.

Potem pa berem komentarje, češ kaj so naši politiki podarili sosedom ipd. oslarije.
Tako je določilo sodišče, ne pa naši politiki.
Ali bi bilo boljše, da še meja 100 let ne bi bila določena?
Za nekatere mogoče res.
Če nekateri pri nas niso zadovoljni in če so Hrvati totalno nezadovoljni, potem je to samo dokaz, da so sodniki opravili vrhunsko delo.
Binder Dandet
# 30.06.2017 ob 06:44
Tale as je zmaga le v eni tocki. Dokoncna resitev. Ceprav se bomo morali boriti se za implementacijo te. Sicer pa je razsodba rezultat vrste porazov slovenske politike. Od kidrica, ki je barantal s slovensko zemljo. Do predsedstva, ki ni upalo ali zelelo zasesti izpraznjene vojasnice v savudriji (jla se je umaknila). Do bavcarja, ki je pustil prehod postavit na nasi zemlji. Gotovo sem koga izpustil. Do pahorja nenazadnje, ki nabija o najboljsem izplenu. Uoam, da ga nasutiramo iz predsedniske palace z volitvami. Prav zagabil se mi je v svojem sprenevedanju. As ni dobra resitev. Dobro je le, da je resitev. Upam, da se politika in narod naucimo iz tega, da za svoje interese moras vedno v prvi vrsti sam poskrbet. In da je pri tem treba bit enoten. Poglejte hrvate. Stavit bi upal, da bodo svoje trmarjenje izkoristimi v svoj prid. Le kaj se jim bo ponudilo, da sprejmejo razsodbo? Morda res.hitro vkljucitev v schengen kot je namignil on hrvat v rubriki svet. Vglavnem. Pilulo je treba pozret in it naprej. Ampak nekaj pa se vedno.lahko storimo. Lahko kot narod zahtevamo, da drzava placa premestitev vse prizadetih prebivalcev, ce bodo to zeleli. To je edino posteno do njih. Ampak se bojim, da bo politika polna lepih besed in praznih obljub.
STRIKE
# 30.06.2017 ob 06:55
KLIPAN

Se strinjam!

Pa napadi na Pahorja ali vlado!

Le zakaj? Saj smo slovenci arbitražni sporazum izglasovali na referendumu!

Vedeli smo da bomo nekaj dobili in izgubili!
tanj
# 30.06.2017 ob 07:24
Izredna novica je, da ima Slovenija zaključene meje. Tega s Piranskim zalivom niti potiho nismo pričakovali... Kdor fantazira, da bi moral biti cel Piranski zaliv naš, ne pozna dejstva, da je bila hrvaška obala Piranskega zaliva za nas izgubljena že davno tega. To je neizpodbitno dejstvo. Fantaziranje o zemljiščih, ki nam jih danes nobeden, ampak res nobeden pravnik ne bi dosodil, je otročje, prav otročje trmasto. Proslavimo lahko, da imamo praven dokument, ki določa našo mejo. Tako se ne bo več zgodilo, da bi lezli meter za meter bolj k nam. Saj jo poznamo tisto, o lisici in ježu...
samogledam
# 30.06.2017 ob 07:21
Nikoli ne bom razumel Krscanske vrednote njih simbolov na vratovih Hrvata, med tem ko sosedu jemljejo pravice, ki jih nudi Morje. Morje je nase skupno dobro, Hrvatje pa trdijo, da nam pripada samo Slovenska obala.Ko poslusas njihove politike se zaves, zakaj masovno obiskujejo duhovnike po Cerkvah za milost odpustke.Hudobija je tezko breme.
KLIPAN
# 30.06.2017 ob 06:53
@minm
"Mediji so nam s to arbitražo zavedli, da lahko politiki pod preprogo pospravijo druge stvari: Nov miljardni vložek v NLB, razrešitev nadzornega sveta Luke Koper, ki posluje rekordno, zakon o zdravniški službi kjer nasankajo mladi zdravniki - to pomeni da nasanka zdravstveni sistem, nasankam jaz, ti, vsi bolniki.... Preberte si malo: (sori, moja napaka)"

Seveda, ker so mediji naročili arbitražnemu sodišču, da ravno sedaj objavi razultate arbitraže, a ne?
nonparel
# 30.06.2017 ob 07:29
Hrvati ne spoštujejo mednarodnih pravno sprejetih odločitev. Torej tudi sprejema Hrvaške v EU ne.
Sicer pa država s takšnim političnim vodstvom, kot ga imajo Hrvati že vseskoz, nima kaj iskati v demokratični EU.
kapljač
# 30.06.2017 ob 07:24
Hrvaška ni prijateljska država, "med prijatelji" bi se zadeve ki se "vlačijo" toliko časa uredile že veliko prej in veliko bolje.
smeško 562
# 30.06.2017 ob 07:12
KLIPAN ima prav, Slovenceljni kot kronično nezadovoljni spet minirajo dobro stvar. Seveda vedo več od vseh mednarodnih pravnikov, slovenskih in tujih. Dobili smo najvec kar smo lahko, jasno je da ne bodo samo za eno državo sodilo. Jasno je tudi da imajo sodniki za vsako odločitev neverjetno dobro argumentacijo. Vsa obmocja ki so ostala na hrvaškem so tam zaradi narodnega heroja Kardelja ki je leta 1957 spreminjal kataster. Nasi so to spodbijali s katastrom dežele kranjske in niso uspeli. Jasno je, da ne more biti kataster Hrvaške na slovenjskem ozemlju. Stik z odprtim morjem mamo. Kaksen nacin je cisto vseeno. Arbitraža je določila, imamo vsa pravna sredstva da jih uveljavimo. Torej kot so zapisali mednarodniki, imamo pravico Hrvaško tožit za vsako onemogocanje prehoda in zmagamo. Mlada država ima končno zarisano mejo, to je trenutek za zgodovino.
nonparel
# 30.06.2017 ob 07:16
S tem Jorasom pa res že malo pretiravate.
Kot da bi se arbitraža dotikala samo njega, ostali naši, ki bodo tudi pristali na hrvaški strani, pa kot da niso pomembni.
Unssen
# 30.06.2017 ob 08:30
Mislim, da je jasno, kdo je bil včeraj najbolj nezadovoljen Slovenec. Glej hišo v ozkem pasu na desni strani slike.


LINK do slike
severnik
# 30.06.2017 ob 07:10
. Škoda za Jorasa. Pa tako se je zavzemal za Slovenijo. Nekaj pa prav gotovo drži. Nihče od sodnikov v Haagu ni šel na teren in povprašal ljudi. Ampak to ne bi bilo smelo biti delo sodnikov

To je delno res, po drugi strani pa ne more neko ozemlje postati slovensko ali hrvaško, ker v treh hišah živijo slovenci ali hrvati. Je kar je.

Bolj trapasto mi je okoli nasipa. Tukaj so po mojem malo zgrešili.
webman
# 30.06.2017 ob 09:14
Na naši strani Dragonje bi lahko postavili novo naselje za vse tiste, ki nikakor ne želijo bit pod Hrvaško. Enako bi se spodobilo narediti za vse ostale iz drugih spornih mejnih območij.
Znesek naj pokrije NLB iz tako zvanega dobička in skrite provizije iranskega pralnega avtomata!
sinbad
# 30.06.2017 ob 07:06
Re seb123
Oprosti seb123, z JJ nisem mislil Joška Jorasa ampak VV IJJ. Sedaj je bolj jasno.
Šmorn
# 30.06.2017 ob 07:05
Vsekakor bo treba nabavit kaka nova državna plovila, vendarle se nam je za 50% povečal obseg našega morja.
tyhobrahe
# 30.06.2017 ob 06:31
Naslednji koraki ? Vse skupaj dobro prespati. Škoda za Jorasa. Pa tako se je zavzemal za Slovenijo. Nekaj pa prav gotovo drži. Nihče od sodnikov v Haagu ni šel na teren in povprašal ljudi. Ampak to ne bi bilo smelo biti delo sodnikov, ampak delo odvetnikov, katerih namen je zastopati stranke v postopku. Ena stranka je bila Slovenija, druga pa, ljudje, ki tam živijo.
miha_lj
# 30.06.2017 ob 09:18
Ljubljana, ki ni več slovenska, pa nikogar ne skrbi!
Unssen
# 30.06.2017 ob 09:12
Morda pojasnilo, zakaj nismo dobili Jorasa, Razkrižja in podobnih območij, ki gravitirajo proti Sloveniji.

V 472. točki memoranduma, ki govori o težavah prebivalstva v Razkrižju, je zapisano:
"Moreover, the Tribunal has been asked to proceed to the land delimitation on the basis of uti possidetis. It, therefore, cannot base its decision on other elements such as the wishes and the allegiance of the population."

Povedano po domače, Slovenija in Hrvaška sta od arbitražnega sodišča zahtevali določitev meje na podlagi posestnega stanja (uti possidetis), torej na podlagi katastrskih podatkov, kar pa hkrati izrecno izključuje subjektivni element, kot so želje in nagnjenja prebivalstva.

Skratka, Joras in Razkrižje so bili obsojeni na takšen razplet že leta 2009, ko je Pahor podpisal sporazum.
COP
# 30.06.2017 ob 07:08
Meja je kakršna pač je. Pametni jo sprejmejo in živijo z dejanskim stanjem. Za bedake pa je vsaka meja slaba in krivična.
Unssen
# 30.06.2017 ob 08:39
Najbrž drugi najbolj nezadovoljni Slovenec včeraj pa je tale prebivalec Razkrižja (pol km stran od prej omenjenega):

LINK do slike
pkorosec
# 30.06.2017 ob 09:39
Meja je dolocena. Ni mi ravno vsec, pricakoval sem vec, vem pa da bi bilo lahko tudi se slabse.
Hrvati vedo, da 1:1 lahko od Slovenije iztrzijo vec, kot pa da mejo doloci tretja nepristranska stran, kajti doslednost slovenske politike in vecinske javnosti same, je znana tudi preko njenih meja in v Zagrebu to zelo dobro vedo.

Skratka meja je dolocena in jo je treba spostovat. Tujca, ki posega pa slovenski zemlji pa ustrezno obravnavat. Ce tega nismo sposobni, moramo priznat in poprosit Avstrijo ali pa ZDA samo, da postanemo njihova nova zvezna dezela ali pa protektorat.
Done - Over - Move On.
dare326
# 30.06.2017 ob 08:25
Lahko je biti general po bitki. Kolikor ne maram šerifa Jankovića, mislim da bi bolje opravil nalogo. Pri teh zadevah gre za trgovino in ni večje barabe od omenjenega, ki bi hrčke zbezal na plano. Kar je, je. Volk sit in koza cela. Zakaj? Ker so si HR prisvojili pol zaliva, ki ni bil nikoli njihov. Iz sporazuma (ne vem če je kje dokumentirano) so HR kontrolirali samo 200 m priobalnega morja med Savudrijo in kanalom Sv.Odorika. Ko smo jadrali, smo vedno obračali 200 m od obale, da ni bilo treba izobešati HR zastave). Slovenska oblast je kot skupek pedrov, ki nič ne upajo in bi se samo ljubili. Namesto da bi hrčkom pokazali zobe in koga potopili, so protestirali. Predstavljajte si pedra, ki protestira.lol
To smo dobili skoraj vrnjeno, toda zato smo dobili samo služnost do mednarodnih voda. To kaže na to, da bi morali zahtevati implementacijo Londonskega memoranduma, to je cona, ki nam je pripadala po zadnjem mednarodno veljavnem sporazumu in zaradi slovenske manjšine, avtonomijo Istre. Sodišče bi odločalo o tem in ne o "stiku". Sedaj velja arbitraža.
Škoda Jorasa. Država naj mu da v bližini zemljišče za novo hišo in odškodnino. Če jo dajo vsakemu navideznemu "izbrisancu" in polkovniku zločincu, jo mora dobiti tudi Joras.
Glede na slovenske vasi, ki so sedaj uradno na HR, moramo zahtevati priznanje slovenske manjšine.
General po bitki press.
amigo
# 30.06.2017 ob 17:54
Hrvati nikoli niso imeli namena odstopiti niti pednja zemlje.

Naj te popravim. Hrvatje nikoli po letu 1991 niso imeli namena vrniti niti pednja zemlje, ki jim jo je nekoč podaril Kardelj s sostorilci. Saj niso neumni.
humanist.si
# 30.06.2017 ob 09:06
Davorin Rudolf:
"Korito postoji i danas i zna se točno gdje je i trebalo je tu granicu povući prirodnim koritom rijeke Dragonje do kraja. Da se ta granica tako povukla onda bi se ono područje 4x2 km uz Savudrijsku valu vratilo Hrvatskoj. Na tom području je zračna luka Portorož", kazao je.

Zdaj pa poglejte, kaj so Hrvati hoteli imeti. Tile bi samo grabli, grabli in še enkrat grabli. Se čudim, da niso kr zahtevali, da je cel Portorož njihov. Tako, da ja meja na reki Dragonji je za njih poraz. Totalni imperializem. Sicer pa namerna oziroma nenamerna nesposobnost slovenskih politikov je na žalost kriva za tak izzid. Dobro nekaj smo dobili vrnjenega, Slovencem, ki so pristali na slabši strani, pa naj država priskrbi prebivališče in zemljo v Sloveniji. V glavnem bolj gnil kompromis.
zapatist
# 30.06.2017 ob 08:24
@svabo

Meni pa, ko damo na mizo vsa dejstva, pride na misel to o kakšnih malenkostih se državi nista bili sposobni dogovoriti 26 let. In kako so politiki teh dveh držav ta "odprta vprašanja" izkoriščali za nabiranje političnih točk in kurjenje nacionalističnih čustev.

Sedaj, ko je odločil nekdo tretji, pa pač evforije ni...pa bi nas radi prepričali, da moramo biti ful veseli.

Zakaj je ni? Po moje zato, ker smo ugotovili, da v bistvu vse ostaja kot je bilo...in da pravega problema sploh bilo ni. Da so ga naredili politiki.
rooster
# 30.06.2017 ob 07:07
Kdaj torej naša policija zapljujeje naše ozemlje cez sredinsko črto?

Al bodo spet stisnili rep?
izo
# 30.06.2017 ob 10:41
IJJ je bil pripravlje iti na Haško sodišče

na tistem sestanku na bledu nas je naš major hotel prodat podmizno oz mimo naroda, nič drugega, vse kar so rekli o tem je čista špekulacija. arbitraža je stvar referenduma in večinske odločitve naroda in potem zaveza obeh strani, podpisana z mednarodnim dokumentom in tudi mednardno razsodbo. pika.
Unssen
# 30.06.2017 ob 09:46
Kar se tiče Jorasa in zaselkov na levi strani Dragonje je bil ključen element za odločitev sodišča sledeč (str. 238 arbitraže):

Točka 761:
"Representatives of the Slovenian and Croatian partisan movements met in 1944 in Malija and agreed on a division of their action along the Dragonja river. The agreed text superseded any prior arrangement. It reads as follows:
At the invitation of representatives of the Croatian organization, two meetings were held to establish the organizational boundaries between the two organisations of the Liberation Front. This boundary runs as follows: From the sea below the Piran salt pans, where the Dragonja River flows, to the southern end of the village of Topolovec, then turning southeastwards to the southern end of the village of Pregarje, from there eastwards to the northern end of Štrpet,which lies north of Buzet, and then in the direction of Vodice. The population of the settlements situated north of this line and between the Dragonja is only of Slovenian ethnic origin; in the majority of outermost villages, it is impossible to clearly determine the boundary."


Torej, slovenski in hrvaški partizani so se 1944 dobili v Maliji (naselje nad Portorožem) in se dogovorili, da gre meja od izliva Dragonje (mišljen kanal Sv. Odorika) do Topolovca (naprej od Briča) po strugi reke dragonje.

Arbitražniki pravijo, da pred tem ni bilo nobenega dogovora in da je to prvi medsebojni dogovor. V nadaljevanju lahko na 3 straneh le še beremo, da nobena nadaljnja poteza ni izničila tega dogovora iz 1944.

Skratka, po mnenju arbitražne komisije smo zaselke južno od Dragonje zasrali 1944 in tega faila nikoli kasneje uspeli popraviti.
RJSlo
# 30.06.2017 ob 09:33
Unssen
# 30.06.2017 ob 09:12
----------------------------------
No ja. Hvala za posnetke in komentarje iz razsodbe. Jaz je res nisem prebral. +++++
Franc 1952
# 30.06.2017 ob 08:25
Kako dobro arbitraža vpliva name! Naredil se je lep, sončen dan, pa še penzija me čaka!
@Celt, drugače je pa Hrvatov in Srbov pri nas po 50.000 vsakih. Med seboj se čisto lepo prenašajo, po potrebi pa, lop po ostalih! Podatek je iz prve roke, ker sem po 45. letih skupnega življenja vedno jaz kriv!:)
tru-bar
# 30.06.2017 ob 07:52
Mladi zdravniki,

dobrodošli na ladji norcev. Ne upajte na spremembo kroničnega stanja pacientov. Sčasoma boste postali del kluba, sicer vas bo ladja odvrgla.

Pa srečno.
kapljač
# 30.06.2017 ob 07:31
Pa na hrvaško "cote" ne hodite , da se bo videlo da znate tudi biti "hudi ".
kotzi
# 01.07.2017 ob 12:58
spet so nam tujci dolocali mejo..hahaha..lepo...vedno smo to znali ceniti..haha...s kako lahkoto se odrekamo nasemu ozemlju...
Unssen
# 30.06.2017 ob 11:52
Hm, ali pa bo Republika Slovenija po morebitni izvršbi nad Jorasovo parcelo prišla do lastništva in bo ta parcela sicer na Hrvaškem, vendar v lasti Republike Slovenije. :)
Unssen
# 30.06.2017 ob 11:50
Morda kot zanimivost.

Parcela velikosti 821 m2, kjer stojita 2 hiši Joška Jorasa (naslov Sečovlje 1, k. o. 2632 Sečovlje, parc. št. 4651), je v lasti:
- Ivan Banič, Bjelovara do 1/4
- Željko Banič, Sečovlje do 1/4
- Joško Joras do 1/2, pri čemer je ta Jorasov delež zastavljen po davčnem postopku s strani Republike Slovenije po 3 hipotekah v skupnem znesku 36.000 €

Očitno Joras ni najbolj zgleden plačnik davkov Sloveniji in mu morda prenos na hrvaško ozemlje bolj odgovarja, kot to prikazuje v prispevku. :)
izo
# 30.06.2017 ob 11:18
Če smo avstrijcem dali 100 hektarjev brezplačno, pa še dajmo sosedom hrvatom kako stotko pa nebo težav.

čeprav verjetno izrečeno bolj v šali, je v tem veliko resnice in vedno ponavljam kako se bockamo tu za tistih nekaj metrov morja, na drugi strani pa razdajamo državo po dolgem in počez, od infrstrukture, zavarovalnic itd itd. ampak očitno to ni važno ljudem..
Celine
# 30.06.2017 ob 10:33
Smešno...Hrvati odstranjujejo Titove spomenike in ulice, se pa imajo njemu za zahvaliti, da imajo toliko morja!
izo
# 30.06.2017 ob 10:05
Nismo pomorska država (Tako da veste, ko vam bodo slo levičarji prodajali pravljice, da smo pomorska država)!!

a lahko prosim nehate as temi levičarji ipd, vsak enkrat za spremembo. ćče ne bi bilo levičarjev (takšmnih in drugačni, domačij in tujih) slovenije kot je poznamo, ne bi bilo.
s sosedji smo se leta in leta skušali dogovoriti, od levid, desnih, črnih in rumenih in zelenih, pa so vedno nekaj drugega se spomnili, arbitraža je bičla njihove želja več ali manj, umaknil smo pogoj za članstvo ipd, sodba je zdej tukaj, prisluhi aso nam (po mojem nenju) odnesli teritorialni stik, ampak to jre bolj zgodba namenske mednarodne špijunaže (vemo s strani koga), če se mene vpraša, kolikor bolj neizkušenost in naivnost naših na terenu (vrjamite, da je takšne jvazi nedovoljene komunikacije še kako bilo tudi na drugi strani).
dejmo vsaj enkrat si za spremebo nehat s strat po glavi s temi levimi ipd in skušat nekaj pozitivnega ven odnest, to je verjetno prva in zadnja prilika, ki jo slovenija ima za nadaljnih 30 let. lahko se pa vrnemo nazak v kregarijo vsako spomlad in incidente, ki vprašanje kam vodijo..
pkorosec
# 30.06.2017 ob 09:49
@KLIPAN
Na Hrvaško Slovenska podjetja izvozijo ogromno, od njihovega trga živi tisoče slovenskih družin.
Res je. Tako kot od 100 milijard orozja, prodanega Savdski Arabiji, zivi nekaj deset tisoc ameriskih druzin :)

Drugace pa nedolznega drzavljana hrvaske, ki namerno krsi slovensko suvernost ni. Kaj mislite da bodo nedolzni drzavljani v uniformah hrvaske vojske in policije tavali po slovenski zemlji in morju???
Ce bodo SLS postenjakarji sli po tej odlocbi k Jorasu s slovenskimi zastavami in zahtevali da je to slovenska zemlja, potem bom popolnoma razumel hrvate, ce jih bodo zaprli. Upraviceno, ker je po odlocitvi arbitraze, to ozemlje pac na oni strani meje. Bos takrat tudi rekele, da je Hrvaska sankcionirala nic krive nedolzne slovenske drzavljane? Od Hrvatov pricakujem nic vec kot to, da bodo sami pravtako varovali svojo mejo, kot jo moramo Slovenci. Vprasanje je bilo do sedaj samo kje je meja. Vceraj je bila dolocena. Konec, torej gremo naprej.
smeško 562
# 30.06.2017 ob 09:31
Joras in Razkrižje je hrvatom prodal Kardelj. Se sodisce je to reklo.
dopisnik
# 30.06.2017 ob 09:14
Niso vsi Slovenci, ki so ostali na hrvaški strani nezadovoljni!

PS.: So se rešili komunizma, kar pa tudi nekaj šteje. :))))))))))
Mr.Bong
# 30.06.2017 ob 09:01
Včeraj zvečer prižgem TV. Celoten dnevnik nabijanje o arbitraži, niti ene druge novice. Pa potem Slovenska kronika spet arbitraža. Pa potem posebna oddajao arbitraži in spet isto nabijanje v Odmevih...Bolano.
KLIPAN
# 30.06.2017 ob 08:55
@dare326
"Slovenska oblast je kot skupek pedrov, ki nič ne upajo in bi se samo ljubili. Namesto da bi hrčkom pokazali zobe in koga potopili, so protestirali. Predstavljajte si pedra, ki protestira.lol"

Pa kaj si ja nor.....
Ti bi ubijal sosednje državljane???
Ti pa res nisi normalen.
Na Hrvaško Slovenska podjetja izvozijo ogromno, od njihovega trga živi tisoče slovenskih družin.
Eni bi pa potapljali ladje.....
Idi tja in bodi frajer, ne pa tu na forumu.
Ob prvem metku ali poku bi pa ravno taki kot si ti prvi bežali.
Dajte umirite tenzije in idite vaša nacionalistična čustva izlivat kam drugam.
Unssen
# 30.06.2017 ob 08:49
MMC, slika 11/12 ni točna. Pod naseljem Mirišče je po arbitraži Hrvaška izgubila ozek pas južno od naselja. Slika neposredno iz 135. strani celotnega arbitražnega dokumenta - izgleda, da sem ga edini prebral :)

LINK do slike

Pozoren opazovalec bo opazil, da tistega ozkega pasu pod Miriščem ni več, saj arbitraža Sloveniji določa celoten nekdanji okljuk Mure.
qwerty99
# 30.06.2017 ob 08:30
3. člen arbitražnega sporazuma v točki 1b pravi, da je naloga arbitražnega sodišča, da določi "stik Slovenije z odprtim morjem". Tega arbitražno sodišče ni naredilo. Koridor je hrvaško morje, torej stik med slovenskim teritorialnim morjem in mednarodnim morjem ne obstaja.

Ampak arbitražni sporazum je treba spoštovati in upoštevati, saj smo se k temu zavezali (tako mi kot Hrvati).

Zadovoljstvo pa ni najbolj na mestu. Resda smo dobili kar ugodno rešitev, kar se tiče Piranskega zaliva (a ga še vedno del izgubili, kar je bilo tudi sicer pričakovano), smo pa izgubili ozemlja, ki so bila leta 91 naša, npr. levi breg Mure in Dragonje. Noben prebivalec teh območji se ni veselil, veselili so se tisti, ki so zdaj nedvoumno v Sloveniji.
miško22
# 30.06.2017 ob 08:18
Resnično ne razumem naše politike. Ob naši osamosvojitvi je iz Ljubljane prišla zapoved (od koga, na kakšni osnovi?), da prepustimo slovenske zaselke Mlini, Škudelini in Bužini Hrvaški, sedaj pa bi jih radi spet imeli nazaj. V tem času ni bilo na spornem ozemlju nobenega hrvaškega vojaka, niti policije. Pa bodi ti pameten, če lahko...
Kazalo