Vaša ocena: 
Ocena 3,8 od 16 glasov
Ocenite to novico!
| Povprečne cene inštrukcij v Ljubljani in Mariboru (matematika in tuji jeziki): | ||
| šolska ura – individualno 6–15,5 evra, šolska ura – dvojice ali trojice 8,5–12,5 evra, priprave na maturo (paketi 20 do 60 ur) 5,1–16 evrov na šolsko uro. |
||
Bliža se čas, ko skušajo številni osnovnošolci in dijaki izboljšati ocene pri predmetih, ki jim posebej ne ležijo. Toda zunaj šole brezplačne pomoči ne najdejo zlahka.
Kot so nam povedali sogovorniki na različnih srednjih šolah, spodbujajo predvsem medsebojno pomoč dijakov. Tako imajo, denimo, na Gimnaziji Moste uspešnejši dijaki pomoč manj uspešnim celo priznano v okviru izbirnih vsebin. Na nekaterih šolah so učitelji pripravljeni pomagati tudi z individualnimi urami. Kot nam je povedala Magda Marcius, svetovalna delavka na Gimnaziji Šiška, so pri njih ure organizirane učne pomoči na programu le v športnih oddelkih, dopolnilni pouk pa se izvaja le, če je kritičen uspeh celotnega razreda.
Svetovalna delavka na ljubljanski Srednji ekonomski šoli Zdenia Kodey pa je za MMC dejala, da imajo pri njih učitelji dodatne ure le za dijake s posebnimi potrebami, ki potrebujejo odločbo ministrstva za šolstvo, na šoli pa jih je okoli deset (gre za dolgotrajno bolne dijake, dijake z motnjami koncentracije, tuje državljane ipd.). Sicer pa sama meni, da je pri nas premalo razvita pomoč, ki bi jo lahko omogočali študentje pedagogike in pedagoških smeri, saj sodelovanja z univerzami skorajda ni.
Kam pa naj se za pomoč obrnejo drugi? Večinoma rešitev iščejo pri inštruktorjih, toda inštrukcije niso poceni.
Usposobljenost inštruktorjev različna
Cene so odvisne od usposobljenosti inštruktorjev, saj je iz nekaterih oglasnih portalov razvidno, da pomoč ponujajo tudi maturanti, študenti najrazličnejših smeri ipd. Za učno uro pri inštruktorju – profesorju oziroma diplomantu zahtevane smeri bomo tako le stežka odšteli manj kot 12 evrov. Portal mojucitelj.net pri tem omogoča tudi ocenjevanje inštruktorjev in komentiranje njihovega dela.
Kaj pa če učenci, dijaki ali njihovi starši za tovrstne storitve niso pripravljeni seči v žep? Na šolah so nam ponudili celo vrsto rešitev, od učne pomoči na centrih za socialno delo, v Knjižnici Otona Župančiča do Slovenske filantropije. Zadnji so nam pojasnili, da učno pomoč ponujajo le otrokom migrantov, ki ne znajo slovensko. Iz omenjene knjižnice pa so nam sporočili, da je učna pomoč zamrla lansko leto, ko je zmanjkalo prostovoljcev.
Kako pa je na centrih za socialno delo? Kot so nam pojasnili na ministrstvu za delo ter na Skupnosti centrov za socialno delo, v okviru CSD-jev učna pomoč sicer ne šteje med redne dejavnosti; kljub temu pa obstajajo najrazličnejši programi za pomoč otrokom in mladostnikom, ki imajo težave pri odraščanju oziroma prihajajo iz socialno šibkejših družin. Ti programi, ki ponekod vključujejo tudi pomoč pri učenju, so financirani od občin ali ministrstva za delo, kjer bodo letos sofinancirali okoli 35 takih programov, zanje pa bodo namenili približno 470.000 evrov.
| Seznam preventivnih programov za otroke in mladostnike (vir: ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve) |
Pomoč na CSD-jih ni povsod enaka
Vseeno pa so ti programi različni in tudi učna pomoč, ki jo morda predvidevajo, ni vselej enaka. Direktor Centra za socialno delo Ptuj Miran Kerin nam je tako, denimo, pojasnil, da se njihovi programi omejujejo predvsem na strategije in tehnike učenja, konkretna pomoč pri posameznem predmetu pa je na voljo kvečjemu osnovnošolcem. Podobno je povedal Aljoša Gadžijev s Centra za socialno delo Ljubljana Moste, le da pri njih prostovoljci in zaposleni občasno izvajajo tudi inštrukcije, pač glede na zmožnosti, ki jih trenutno imajo. "Seveda pa nismo zastonj inštrukcijski servis," dodaja. Ob tem velja opozoriti še, da mladi za vključitev v programe CSD-jev potrebujejo soglasje družine.
Učno pomoč na območju Ljubljane izvaja tudi Zveza prijateljev mladine Moste. Študentje prostovoljci pri tem obiskujejo ljubljanske osnovne šole, kjer je bil njihov namen sprva pomagati socialno izključenim otrokom, a so interes pokazali tudi drugi, je za MMC povedala Tanja Petek. Vendar pa v program srednje šole niso vključene.
Mariborčani v prednosti pred Ljubljančani?
Ena izmed organizacij, kamor so nas napotili na šole, je tudi Mladinsko informacijsko-svetovalno središče (MISSS). V ljubljanskem MISSS-u so nam povedali, da učno pomoč izvajajo le za otroke priseljencev. Drugače je v Mariboru, kjer v okviru tamkajšnjega MISSS-a deluje Infopeka. Kot nam je povedala koordinatorica Urška Breznik, pri njih poteka učna pomoč tako za osnovnošolce in srednješolce kot za študente.
Izvajajo jo prostovoljci, ki pa morajo najprej skozi enomesečno usposabljanje. Sodelujejo tudi z defektologinjo in spacialno pedagoginjo. Inštrukcije se izvajajo v njihovih prostorih, za pomoč pa jih večkrat prosijo CSD-ji in dijaški domovi, pa tudi posamezniki. Pa so inštruktorji dovolj usposobljeni? Kot nam je povedala Breznikova, se za tovrstno delo javljajo tudi dijaki z boljšim uspehom, prav tako pa tudi študentje najrazličnejših smeri. Na vprašanje, kako je, denimo, z zahtevnejšo snovjo, kot je matematika na maturi, Breznikova odgovarja, da so kos tudi temu.
Erna Strniša
erna.strnisa@rtvslo.si
Isto je z matematiko. Ne morš je znat, če ne skapiraš za kaj gre. In moje menje je, dokler se ne vsedeš zdraven, ne morš nardit. Treba je pač tolk samodiscipline, da se spraviš čez tahujš in pogruntaš za kaj se sploh gre.
Za primer lahko dam sebe. V sredni šoli sem mela nonstop graje pri matematiki, pa ne zato, ker sem butasta, ampak ker mi je šla učitlca tak na kurac, da se mi je blo matematko za bruhat učit. Mami me je forsirala, da mi plača inštrukcije, dvakrat/trikrat sem res šla, pol sem pa pogruntala, da je matematika narejena po enem in istem kopitu. Prfoksa mi je stisnla grajo, jst sm se en teden učila, nardila. Itak me je ženska črtila, tak da tud če bi se sprot učila, bi mela graje. Ko jo jeb* staro, upam da je že pokojna (RIP). Ko sem prišla na faks, sem dobila vredu učitelja za matematiko (naravoslovni faks, matematka1, matematka2, sej če bo profesorca vedla, da sem na narovoslovnem faksu, bi itak crknla od smeha), dobro nam je podal snov, dal nam je ustrezno literaturo in uala, padale so 8.
Otroc, matematko se ne uči tko, da v luft zjaš in študiraš na boljše cajte. Potrebna je velika mera koncentracije, sposobnost razumevanja teksta, potrebno se je poglobit v primer in zgruntat kaj je matematik hotu z grafom ali enačbo povedat, in seveda spomin, da lahko slediš vsem unim črkam, ki se pojavljajo v enačbi. Vsekakor pa ZICLEDER, kulica in kup papirja, da računaš, računaš, računaš. Več ko maš računske prakse, hitrej ti gre obračanje ulomkov, hitrej narišeš grafe, hitrej predvidiš rezultat. Pol ko si že enkrat nadrkan z vsem tem sranjem, pol se začne pa veselica. Dobiš primer, no dragi inženirji, kako bi tole zračunal? Kakšno metodo bi uporabili...aaammm...
Tud če ste v srednji šoli, priporočam tole knjigo, stara ko zemlja, sam snov je pa ful sistematično razložena, sploh odvodi in podoben šit: Rajko Jamnik: Matematika (sam to ni za une, dva dni pred testom, takrat je že prepozn)
@Avsec_Boštjan: Najprej pozdravi svoje komplekse, pa potem komentiraj. Sicer pa za škofijske gimnazije si ze slišal? Tam pa imajo vsi same 5ke, ker jih ne pretepajo in poneumljajo? Pa očitno potem morajo biti vsi intelektualci v sloveniji komunisti... Pa je šel argument. Ker pa se zavedam da je bil tvoj post le provokacija, ti želim lep dan.
Zdaj pa poglejmo kdo ia pravico do diplom v Jugo Sloveniji....
Pravico do diplom imajo tisti katerih se ne pretepa...torej učitelji komunisti takšne pravice dovoljeujejo le otrokom čigar starši so komunisti....
Možnost dodtanih zaslužkov ali ropanja naroda...komunizem press
!
Da ostanemo na temi...
Za osvajanje nekega bazičnega znanja niso potrebne inštrukcije, vsaj po mojih izkušnjah? Ali pač?
Kje je potem problem?
Mislim ne moreš razmišljat o problemu v kvantni mehaniki, če ne veš kaj so neki osnovni delci povezani s to teorijo... Na faksu pa se strinjam, da bi mogli bolj prevzemat anglosaški model, kjer mora priti študent pripravljen na predavanje, kjer pa potem razpravljajo o problemih. Ampak vidim kako je to pri nas na faksu. Ljudje pridejo tja nepripravljeni (priznam da tudi jaz ker pač je sistem tak) in ko hoče kateri profesor kakšen problem predstavit, začnejo tisti "pisarji" brundati, naj pove kaj hoče povedat in zakaj toliko sprašuje...
se kar strinjam s tabo...
da o vrednotah in celi družbi sploh nebi razpravljal...
kaj pa so vrednote? kdo jih ustvarja?
p.s. tudi pri zgodovini se da, še kako, na praktičnih primerih učit logike
Sej ne rečem, marsikaj se da brez izobrazbe in take ljudi, ki jim to uspe cenim... ampak takšni so bolj redki. Še bolj bogi se mi pa zdijo tisti, ki sicer formalno izobrazbo imajo, ker so "progurali" nimajo pa nikakršne splošne razgledanosti... in tega je vedno več... vprašajte svoje otroke na gimnazijah in srednjih šolah, če vejo katero je glavno mesto npr. Belorusije... me zanima koliko jih bo vedelo... pa se bojim da tudi marsikateri študent ne bo vedel...
osnovna šola ne da samo piflanja! ne kr na pamet govorit no. ok - so razlike med OŠ - moja mi je dala ogromno. ampak pri zgodovini se ne moreš učit logike, je pa vseeno prav, da neki obvladaš - tudi sam bi bil zato, da jo se uči bolj okvirno - pa se potem tisto zapomni.
problem je v učencih, ki so vedno bolj razvajeni. ničesar več ne zmorejo sami ipd. sodoben šolski sistem imajo v ameriki, pa vidimo, kakšno je tam stanje. in v nemčiji recimo, kjer učenci in dijaki na šolsko leto pri posameznem predmetu v zvezku ne popišejo niti 20 strani. v nemčiji so na gimnaziji obvezni 20 listni črtasti zvezki!
Menim, da bi morala osnovna šola otroku dati znanje kako se s problemom soočiti in ga začeti reševati; osnove logičnega razmišljanja (ne pa piflanje nekih letnic/datumov, piflanje formul pri fiziki, analiziranje literarnih del, brez uporabe kančka logike in lastne pameti).
Naučite otroke razmišljanja z lastno in odgovornosti! Starši tega ne zmorejo sami, ker so po cele dneve v službi.
Kot je nekdo rekel, sej starši ne vzpodbujajo več otrok k učenju, ampak plačajo inštruktorja in so svoje opravili. Tisti ki pa so recimo bolj revni pa so tudi otroci drugače vzgojeni (vsaj na gimnazijah je tako), ker vejo da si starši enostavno ne morejo privoščit inštrukcij in se zato toliko bolj trudijo. Razvajeni otroci pa se ne zmenijo zato, sej bo atek plačal inštrukcije, po moznosti pri 3eh predmetih, preprosto zato ker se froc ne spravi h knjigam...
Najlažje je plačat inštrukcije potem pa imeti dobro vest. Čeprav recimo starš nima mojma o neki snovi, bi se pa lahko vsaj vsedel zraven in predebatiral o problemu. Če starš ne kaže zanimanja, kako bo to počel otrok?
Občasno jih kar precej spravim čez izpite in vem, da bi bilo včasih dovolj, da se otroci malo pogovorijo s starši in zraven dobijo še neko vzpodbudo. Otroka je potrebno naučit, da si tudi sam kaj pomaga. Le tako bo uspeval. Ne pa da že samo pri obrnjenemu računu stoka, kako je prfoks baraba, da je dal kar drug način.
Če pa kdo rabi "dati keš iz svojega žepa, da se usede na rit in začne učiti" (kar je temeljna slabost zastonjkarskega šolskega sistema), pa naj da. Čim več bo dal, hitreje bo položil rit h knjigam in naredil letnik oz. razred. In to - glej ga čudo - neodvisno od dejanske kvalitete inštruktorja.
Hja, kjer je povpraševanje (po metanju denarja skozi okno, da se nekdo sploh usede k knjigam), tam je tudi ponudba (s hvaležnostjo nastavljen žakelj).
@mobydik - ideja je sicer na videz dobra, ima pa hudo slabost. Da bi jaz, če bi bil ti moj fotr, nategnil potrebe po inštrukcijah na ure in ure, četudi jih dejansko sploh ne rabim... Vedno se moraš vprašat, kako bi se pa ti obnašal, če bi ti nekdo tretji (torej ne ljubi tata ali mama) dal na mizo tak deal. Točno to ti bo namreč delal tvoj preljubi prestolonasledniški zaklad.
Skoraj vsak se lahko izogne inštrukcijam, če le ima doma učbenik in zna brati (in ne samo hitro prebirati). Izvzamem pa tiste, ki imajo težave z učenjem ali pa nimajo dostopa do literature. Takim pa je potrebno nuditi brezplačno pomoč.
Problem je, ker večina otrok pride na inštrukcije teden ali manj pred kontrolko. In potem pričakujejo čudež od ene ure učenja z inštruktorjem.
Danes sem prepričan, da je prav, da so inštrukcije drage. Predvsem zato, ker jih in starši in otroci jih jemlejo resno. Kadar sem jih zaračunal sem tudi vedno več računal tistim, ki so prišli zadnji hip pred kontrolko, kot pa tistim, ki so prišli pravočasno.
NAJ OBRAZLOŽIM: Ste že kdaj slišali za bolezen zaradi preobremenjenih živcev(povzročanje glavobola). Do nje pride, ker se nekdo preprosto ne more nekaj naučiti. Kaj je za vas učenje? Sedenje pred mizo in branje učbenikov in piflanje, poslušanje med poukom, delanje domačih nalog. Dejstvo je, da do glavobolov pride prav zaradi vseh teh treh omenjenih navad učenja. Pri vsakem načinu si človek kvari možgane.
MOJ PREDLOG: Pred učenjem si možgane spočijete z možnim ustvarjanjem živalic ali likov iz papirja(origami), potem se usedete za mizo in začnite iskati svoj način učenja. Ko ga boste našli vam bo veliko lažje:)
naslednji fenomen so učbeniki. večina misli, da so to pač neke knjige, ki jih rabiš v šoli - in jih celo ves čas puščajo v šolskih omaricah. v učbenikih pa je snov razložena vsaj tako dobro, če ne bolje, kot jo lahko razloži inštruktor.
sam bi svojega otroka najprej motiviral le s tem, da bi mu ponudil, da polovico denarja, ki ga bi dali za inštruktorja, dobi on. pa še kak majhen nasvet, vzpodbuda, da je znanje pomembno, tudii malo pomoči staršev - sej ni nujno, da snov znamo - važno je le, da osbo motiviramo, da se nekaj nauči.
Kar se socialno ogroženih družin tiče, tako osnovne, srednje in faksi ponujajo inštrukcije zastonj. Vse je pa odvisno od otrok oz. fantov in punc, kakšno motivacijo do učenja imajo sami.
Tudi sam sem imel inštrukcije, vendar sem na njih prišel že z vprašanji in ne tako, kot večina z prazno glavo...seveda potem so drage inštrukcije, če se na njih učiš.... upam, da razumete, kaj hočem povedat. ;)
Lp