Komisija za preprečevanje korupcije meni, da hitenje in onemogočanje javne razprave pri sprejemanju novele zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti vodita v sprejemanje nedomišljenih zakonskih sprememb. Foto: BoBo
Komisija za preprečevanje korupcije meni, da hitenje in onemogočanje javne razprave pri sprejemanju novele zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti vodita v sprejemanje nedomišljenih zakonskih sprememb. Foto: BoBo

KPK se namreč ne strinja z razlago vlade, ki trdi, da je sprejemanje omenjene novele po nujnem postopku potrebno zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države: "Nasprotno, komisija meni, da hitenje in onemogočanje javne razprave vodita v sprejemanje nedomišljenih zakonskih sprememb, ki predstavljajo ne samo korupcijskih tveganj, ampak dejansko nevarnost za nastanek nepopravljivih posledic za državo," je zapisano v mnenju komisije, ki opozarja tudi, da bi morala vlada o zakonu opraviti javno razpravo.

Komisija tudi predlaga, da se v zakon vključijo prekrškovne in civilne sankcije, s katerimi bi sankcionirali odgovorne osebe in nedovoljene posle, saj ugotavlja, da gre pri regulaciji ravnanja s stvarnim premoženjem in z njim povezanimi evidencami za korupcijsko izrazito izpostavljeno področje, na katerem deluje veliko zasebnih interesov in lobijev.

"Ne gre spregledati, da je ta korupcijska izpostavljenost tudi posledica še vedno dokaj neurejenega premoženja države in lokalnih skupnosti v smislu neskladnosti dejanskega stanja s pravnim stanjem oziroma katastrske in zemljiškoknjižne neurejenosti - posledično pa so neurejene evidence stvarnega premoženja," v mnenju še navaja komisija. Ob tem dodaja, da je dolžnost države, "da ta tveganja identificira in obvladuje ter zavaruje javni interes".

Vlada bi novelo zakona sprejela po nujnem postopku
Vlada je besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS) določila na seji na začetku julija ter ga nato poslala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku, Z novelo želi vlada med drugim poenostaviti postopke brezplačnih prenosov nepremičnega premoženja med državo in občinami, novelo zakona pa opisuje tako:

"Z novelo zakona se odpravlja različna ureditev v zvezi s sklepanjem pravnih poslov glede nepremičnega premoženja, ki jih upravljavci niso predvideli v sprejetih načrtih ravnanja za tekoče leto - novela izenačuje položaj države in samoupravnih lokalnih skupnosti, odpravlja pripravo načrtov najemov nepremičnega premoženja ter načrtov ravnanja s premičnim premoženjem države.

Novela ureja možnost prodaje zemljišč v industrijsko-obrtnih conah pod ocenjeno vrednostjo in možnost oddaje takih zemljišč v najem pod ocenjeno najemnino.

Ureja tudi neodplačne prenose nepremičnega premoženja v lasti države na samoupravne lokalne skupnosti in neodplačne prenose nepremičnega premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti v last države, saj novela določa, da se v primeru pogodbenega razmerja med državo in samoupravno lokalno skupnostjo šteje, da je javni interes izpolnjen s samim prenosom nepremičnega premoženja – posebno določilo glede javnega interesa v pogodbi o neodplačnem prenosu ni potrebno –, prav tako pa ni treba vpisati prepovedi odtujitve in obremenitve v korist odsvojitelja v zemljiško knjigo."

Od države k občinam
Državni zbor bo novelo zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti po nujnem postopku predvidoma obravnaval v torek.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Helmut Hartman je na predstavitvi novele na matičnem parlamentarnem odboru za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo pojasnil, da je precej nepremičnin, ki se ne uporabljajo in so za državo strošek, z njihovim prenosom na občine pa bi lahko spodbudili lokalno gospodarstvo.