Šoltes je izpostavil, da vsekakor za negospodarnosti na področju javnih naročil ne moremo kriviti le zakonodaje. Foto: BoBo
Šoltes je izpostavil, da vsekakor za negospodarnosti na področju javnih naročil ne moremo kriviti le zakonodaje. Foto: BoBo

Gospodarnost se ne dosega zgolj z uporabo, ampak predvsem z vsebino, načrtovanjem, poznavanjem razmer na trgu, nefavoriziranjem posameznih ponudnikov in omogočanjem čim širše konkurence. Eden izmed velikih problemov pri vprašanjih gospodarnosti javnih naročil je, da se jih prevečkrat ne ocenjuje na podlagi tudi drugih kriterijev, kot je npr. ocena življenjskega cikla proizvoda, vključujoč servisiranje, rezervne dele itd. in/ali same izvedbe storitev

Igor Šoltes
KPK poudarja, da je pri javnem naročanju prevelik poudarek na formalnem nadzoru (ali so "papirji ok") namesto na načrtnosti in gospodarnosti odločitve. Foto: MMC RTV SLO

Najprej si moramo zelo jasno priznati, da je obstoječ sistem v določenem delu ne samo negospodaren, zbirokratiziran in neučinkovit, ampak tudi, da je v nemajhnem delu talec korupcijskih tveganj in tveganj nasprotij interesov.

Protikorupcijska komisija
Mercedes-Benz E-Class E 250 CDI 4MATIC
Da je trošenje države za javna naročila, še posebej v času krize, izjemno občutljiva tema, kaže tudi nedavni primer, ko je državni svet izvedel javno naročilo za nakup luksuznega službenega avtomobila, ki naj bi bil celo prilagojen točno določeni vrsti visokocenovnega vozila. Državni svetniki naj bi se tako v prihodnje vozili v povsem novem vozilu mercedes-benzu E-Class E 250 CDI 4MATIC. Foto: Daimler

Javna naročila spadajo med največje izdatke države. Učinkovitega varčevanja brez posegov na tem področju si skoraj ne moremo predstavljati, zato je pričakovati, da se bo vlada poleg rezov v nekatere socialne pravice in izdatke za javni sektor lotila tudi izdatkov, namenjenih za javna naročila.

Na ministrstvu za finance smo poskušali izvedeti, kolikšna je skupna vrednost vseh javnih naročil, ki so jih organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, javni skladi, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava izvedli v letih 2011 in 2010, vendar nismo bili preveč uspešni. "Ministrstvo za finance še ne razpolaga s celotnimi statističnimi podatki za leto 2010, statistične podatke za leto 2011 pa naročniki še sporočajo, zato vam v tem trenutku še ne moremo zagotoviti želenih podatkov," so nam sporočili.

Leta 2009 za približno 2,5 milijarde evrov javnih naročil
Najnovejši podatki o javnih naročilih, ki jih lahko najdemo na spletnih straneh ministrstva za finance, se nanašajo na leto 2009, ko je bilo opravljenih 383.153 javnih naročil v skupni vrednosti 2.481.690.080 evrov brez DDV-ja. Od tega je bilo 44.993 naročil male vrednosti, ki so davkoplačevalce stala 110.904.046 evrov, 3.699 naročil velike vrednosti, ki so skupaj znašala 2.063.142.837 evrov, in 334.461 naročil, oddanih na podlagi okvirnega sporazuma, "težkih" 307.643.197 evrov.

V kategorijo naročil male vrednosti spadajo naročila blaga ali storitev v vrednosti, nižji od 40.000 evrov, ali naročilo gradenj v vrednosti, nižji od 80.000 evrov. V primeru javnega naročila, oddanega na podlagi Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), pa se za naročilo male vrednosti šteje javno naročilo blaga ali storitev v vrednosti, nižji od 80.000 evrov, in javno naročilo gradenj v vrednosti, nižji od 160.000 evrov. Naročila nad navedenimi vrednostmi spadajo med naročila velike vrednosti.

Z uveljavitvijo sprememb zakonodaje je bil za naročila male vrednosti ukinjen postopek zbiranja ponudb, uveden pa postopek oddaje naročila. Gre za poenostavitev postopka, v katerem mora naročnik objaviti obvestilo o naročilu male vrednosti in obvestilo o oddaji naročila ter izvesti javno odpiranje.

Ob tem je treba pojasniti, da za javna naročila blaga ali storitev, katerih vrednost je nižja od 20.000 evrov, in za javna naročila gradenj, katerih vrednost je nižja od 40.000 evrov, ni treba izvesti postopka javnega naročanja. Na vodnem, energetskem, prometnem področju in področju poštnih storitev pa izvedba javnega naročanja ni potrebna pri naročilih, katerih vrednost je nižja od 40.000 evrov, in za javna naročila gradenj, katerih vrednost je nižja od 80.000 evrov.

Po ugotovitvah Računskega sodišča so te določbe v preteklosti na primer dobro izkoriščali v uradu predsednika republike Danila Türka, saj naj bi v več primerih javna naročila razdelili na več manjših naročil zato, da se izognejo javnemu naročanju.

Kar se tiče okvirnega sporazuma, ga zakon o javnem naročanju opredeljuje kot "sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene, in če je to mogoče, upoštevaje količino".

Dobili bomo nov zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti
Na finančnem ministrstvu so nam na vprašanje, ali z vidika varčevalnih ukrepov načrtujejo kakšne zakonske spremembe, povezane s področjem javnega naročanja, pojasnili, da morajo za izvedbo javnega naročila imeti naročniki zagotovljena finančna sredstva ter da sta za proračunske uporabnike predpogoj za prevzem obveznosti sprejeta proračun in finančni načrt. Tako bo glede na navedeno po njihovih besedah obseg javnega naročanja za tiste javne naročnike, ki se neposredno ali posredno financirajo iz državnega proračuna, omejen s sprejetjem rebalansa.

Zatrdili so, da pripravljajo nov zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti, v povezavi z njim pa tudi spremembe ZJN-ja in ZJNVETPS-ja. "Ni pa izključeno, da bodo v novelo ZJN-2D in novelo ZJNVETPS-D, ki sta v pripravi, vključene tudi druge rešitve, ki zagotavljajo gospodarnejšo rabo javnih sredstev pri javnem naročanju," so še dodali.

Katere so te "druge rešitve, ki zagotavljajo gospodarnejšo rabo javnih sredstev", nam niso pojasnili, saj se predlog zakona še pripravlja, zato poudarjajo, da morebitnih rešitev, ki bodo pripravljene tudi na podlagi predlogov drugih resorjev in javnosti, trenutno ne morejo komentirati. Po njihovih besedah bo vlada predloge zakonov sprejela predvidoma v prvi polovici maja, zato bodo najverjetneje uvrščeni na julijsko sejo DZ-ja.

Nekatera merila pri javnem naročanju niso upoštevana
Obrnili smo se tudi na predsednika Računskega sodišča Igorja Šoltesa in ga povprašali, kako ocenjuje sistem javnega naročanja z vidika gospodarnosti in katere rešitve bi bile potrebne na tem področju.

"Od nekdaj je na področju javnih naročil bolj kot sistem vprašljivo stališče gospodarnosti uporabe in izvedbe postopkov. Gospodarnost se ne dosega zgolj z uporabo, ampak predvsem z vsebino, načrtovanjem, poznavanjem razmer na trgu, nefavoriziranjem posameznih ponudnikov in omogočanjem čim širše konkurence. Eden izmed velikih problemov pri vprašanjih gospodarnosti javnih naročil je, da se jih prevečkrat ne ocenjuje na podlagi tudi drugih kriterijev, kot je npr. ocena življenjskega cikla proizvoda, vključujoč servisiranje, rezervne dele itd. in/ali same izvedbe storitev," nam je odgovoril.

Poudaril je, da vsekakor za negospodarnosti na področju javnih naročil ne moremo kriviti le zakonodaje, ob tem pa je še dodal, da na gospodarnost lahko vpliva tudi pomanjkanje transparentnosti, kar je lahko še posebej problematično na področju zaupnih javnih naročil.

KPK: Sistem je izjemno prenormiran in zapleten
Tudi korupcija na področju javnega naročanja stane davkoplačevalce veliko denarja, ki se steka v napačne žepe. Na Komisiji za preprečevanje korupcije so poudarili, da je sistem javnega naročanja v Republiki Sloveniji na normativni ravni izjemno prenormiran in zapleten.

"Ena njegovih pomembnih pomanjkljivosti je izrazit poudarek na proceduri in formi na račun vsebinskega poudarka na smotrnost, ekonomičnost in gospodarnost določene odločitve. Javno naročanje v vsakem sistemu predstavlja določena korupcijska tveganja. V Republiki Sloveniji so ta iz vrste razlogov še bolj potencirana kot v nekaterih drugih državah," so prepričani.

Med temi razlogi so po mnenju protikorupcijske komisije med drugim prevelik poudarek na formalnem nadzoru v slogu "ali so papirji ok" namesto na načrtnosti in gospodarnosti odločitev, in zapleten postopek, ki na eni strani razprši odgovornost med več subjektov odločanja in s tem oteži ugotavljanje morebitne korupcije, po drugi strani pa omogoča več mogočih točk nedovoljenega vplivanja, "spet po tretji pa ob morebitnem neuspešnem postopku otežuje ugotavljanje, ali je do napake prišlo zaradi neznanja, malomarnosti ali dejanske korupcije".

KPK za korenito spremembo zakonodaje
Kot problematično izpostavljajo majhnost prostora, v katerem se srečujejo naročniki in ponudniki, s čimer so povezana realna tveganja za nasprotje interesov in nedovoljeno lobiranje ter izrazito pomanjkanje tehničnih standardov na nekaterih področjih (predvsem na področju informacijske in medicinske opreme) in s tem možnost prilagajanja tehničnih specifikacij razpisov vnaprej znanemu ponudniku. Ob tem opozarjajo tudi na izvajanje kartelnih dogovorov.

Poudarjajo tudi, da je nadzorni in postopkovni poudarek pri javnih naročilih na samem postopku izbire, čeprav je večina korupcijskih tveganj povezana s političnovodstveno odločitvijo, da bodo neko naložbo sploh izvedli, ter s pripravo tehničnih specifikacij in zahtev razpisne dokumentacije. S prstom so na protikorupcijski komisiji pokazali tudi na nedelujočo oz. prazno "črno listo" ponudnikov, ki so v preteklosti kršili zakon in zato ne bi smeli znova kandidirati na razpisih.

"Najprej si moramo zelo jasno priznati, da je obstoječ sistem v določenem delu ne samo negospodaren, zbirokratiziran in neučinkovit, ampak tudi, da je v nemajhnem delu talec korupcijskih tveganj in tveganj nasprotij interesov. Naslednji korak je korenita in celovita sprememba zakonodaje - ne zgolj sprejetje že xy novele. V vmesnem času pa je mogoče pomemben korak narediti z večjo proaktivno transparentnostjo javnega naročanja (na primer vzpostavitev sistema e-javnega naročanja), s čimer se omeji nasprotje interesov in korupcijska tveganja," so dodali na koncu.

Gospodarnost se ne dosega zgolj z uporabo, ampak predvsem z vsebino, načrtovanjem, poznavanjem razmer na trgu, nefavoriziranjem posameznih ponudnikov in omogočanjem čim širše konkurence. Eden izmed velikih problemov pri vprašanjih gospodarnosti javnih naročil je, da se jih prevečkrat ne ocenjuje na podlagi tudi drugih kriterijev, kot je npr. ocena življenjskega cikla proizvoda, vključujoč servisiranje, rezervne dele itd. in/ali same izvedbe storitev

Igor Šoltes

Najprej si moramo zelo jasno priznati, da je obstoječ sistem v določenem delu ne samo negospodaren, zbirokratiziran in neučinkovit, ampak tudi, da je v nemajhnem delu talec korupcijskih tveganj in tveganj nasprotij interesov.

Protikorupcijska komisija