V PS-ju in SDS-u o konkretnih izdelkih svetovalnih storitev niso želeli govoriti. Foto: BoBo
V PS-ju in SDS-u o konkretnih izdelkih svetovalnih storitev niso želeli govoriti. Foto: BoBo
Ciper
Nadzora ni. Foto: EPA
Tomaž Vesel
Tudi Tomaž Vesel bo preverjal porabo denarja poslanskih skupin. Foto: BoBo
Poslancem se ne zdi vredno pojasnjevati, za kaj zapravljajo


Ta denar lahko nato porabijo za dodatne zaposlitve sodelavcev v poslanski skupini in za sklepanje svetovalnih pogodb. In tako našim poslanskim skupinam svetujejo tudi nekdanji poslanci, denimo Dušan Kumer, Bogomir Zamernik, Danica Simšič, pa tudi nekdanji minister Aleš Zalar. Kakšno je to svetovanje, vedo le redki, tudi za plačilo pogodbenih del zadostuje le potrdilo vodje poslanske skupine, da je bilo delo opravljeno, brez resnejših dokazil. Zato bo zdaj zadevo pod drobnogled vzelo Računsko sodišče.

Slabih 180 davkoplačevalskih tisočakov so vsi trije nepovezani poslanci in pet poslanskih skupin letos že porabili za svetovalne pogodbe. Protikorupcijska komisija pa že lep čas opozarja: nadzora, kaj se s temi sredstvi dejansko dogaja, preprosto ni. "Se prelijejo nazaj v stranke, v razne s strankami povezanimi osebami, založniškimi hišami, časopisi. Za agencije, inštitucije, ki so sodelovale s strankami v volilnih kampanjah," pravi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič.
Kam so šli tisočaki?
Daleč največ denarja, slabih 150.000 evrov, so letos za svetovalne pogodbe porabili poslanci Pozitivne Slovenije. Največ tega denarja je prejelo podjetje Korpus, podjetje, ki je sicer sodelovalo že v volilni kampanji Pozitivne Slovenije. Ustanovil ga je Stojan Pelko, ki je tudi kandidiral na listi stranke, danes pa ga vodi član Zaresa Bogdan Biščak. In zanimivo je, da je to podjetje lani več kot 90 odstotkov prihodkov ustvarilo prav na račun svetovanja Pozitivni Sloveniji.

Stranki, ki sta v zadnjih letih za te pogodbe porabili več 100 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja, smo prosili za pojasnila, kako učinkovito je bilo to sodelovanje in kako lahko dokažejo, da je bilo delo res opravljeno, torej ali nam pokažejo izdelke, ki so jih podjetja pripravila zanje. Našo prošnjo so zavrnili tako v Pozitivni Sloveniji kot v SDS-u.

Res, da so v SDS-u letos za svetovalne pogodbe porabili le dobrih 10 tisočakov, a že leta jim svetuje Inštitut Jožeta Pučnika, ki je prav tako precejšen del svojih prihodkov v zadnjih letih ustvaril na podlagi tega svetovanja.
Dragocene izkušnje
V SLS-u pa medtem pojasnjujejo, da ta sredstva raje porabijo samo za dodatne zaposlitve v poslanski skupini, čeprav so letos vendarle sklenili podjemno pogodbo s strokovno sodelavko, ki je danes že upokojena.

"Je bila zaposlena v Državnem zboru skoraj 20 let in premore ogromno znanja, tako da nam njena pomoč zelo prav pride. Je zelo pomembno, da so ti strokovni sodelavci locirani tukaj v DZ-ju, da lahko to delo poteka bolj kakovostno," pojasnjuje Jasmina Opec, poslanka SLS-a.

Kako kakovostno in učinkovito je to sodelovanje, pa bo zdaj preverilo še Računsko sodišče. "Preverili bomo, na kakšen način se sklepajo takšne pogodbe, kakšni so izdelki, kako je evidentiran postopek, kako je ne nazadnje evidentirano samo svetovanje," pravi Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča. In po reviziji si Vesel želi, da bi končno dobili tudi ustrezno pravno podlago, ki bi natančneje določila pravila porabe tega denarja.

Poslancem se ne zdi vredno pojasnjevati, za kaj zapravljajo