Vrhovni sodniki ocenjujejo, da se vedno bolj krčijo sistemski razlogi za zaostanke, vse pomembnejša pa postaja subjektivna odgovornost predsednikov sodišč, sodnikov in sodnega osebja.

Opozorili so še, da se je povprečno trajanje postopkov v pomembnejših zadevah na slovenskih sodiščih skrajšalo s skoraj 22 mesecev leta 1998 na devet mesecev leta 2009.

Zaostankov še vedno mrgoli
Zaradi zanimanja javnosti so predhodno tudi že objavili ugotovitve letnega poročila za leto 2010, iz katerega izhaja, da je bilo 31. decembra lani 249.613 sodnih zaostankov, kar je 60.000 manj kot konec leta 2004. Razlogi za nedoseganje ciljev naj bi večinoma izhajali iz zunanjih dejavnikov, nad katerimi sodstvo nima samostojnega vpliva. Sem prištevajo nekatere ukrepe projekta Lukenda, ki se jih ni izvršilo, denimo, poenostavitev zakonodaje, le delno se je zagotovilo tudi prostorske pogoje.

Prav tako imajo sodišča, predvsem prvostopenjska, še vedno težave z nezasedenimi prostimi mesti. Eden izmed razlogov za to naj bi bil neprimeren plačni položaj sodnikov, še zlasti glede na primerljiva delovna mesta v izvršilni in zakonodajni veji oblasti. Močno je naraslo tudi število novih zadev, v primerjavi z letom 2005 za več kot 15 odstotkov.