A povečanje števila stečajev ni posledica zakona, ampak je "posledica gospodarske situacije, v kateri smo, in to se je dalo predvideti," je za Kanal A dejal minister za pravosodje Senko Pličanič. Dodal je, da bi morali to predvideti tudi v sodstvu in ob tem ustrezno racionalizirati svoje delo.

S tem se je odzval na trditev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, da je zakon o finančnem poslovanju krivec za to, da je sodstvo v resnih težavah. "Ureditev, po kateri sodišča zalagajo denar, ki je potreben za začetek stečajnega postopka, za tiste, ki si to ne morejo privoščiti, je veljala že ves čas," je pojasnil.

Nižanje stroškov
V sodstvu bi morali po njegovem mnenju zmanjšati stroške na kakšnih drugih postavkah. "V zadnje pol leta so zaposlili 66 novih ljudi, ne sodnikov, ampak drugega osebja, kar je precej v nasprotju z zavezo, ki smo jo vlada in sodstvo sklenili lani," je še poudaril Pličanič.

Dodal je, da so se sicer natančno dogovorili, da lahko zaposlujejo novo pomožno osebje, če bodo zmanjšali število sodnikov. "Število sodnikov so zmanjšali za manjše število, kot je bilo dogovorjeno, število drugega osebja pa so povečali za večje število, kot je bilo dogovorjeno. Tu je čez prst tri milijone evrov," je dejal minister.
17 milijonov za stroške ne bo dovolj
Po besedah Masleše je za stroške sodnih postopkov letos predvidenih okoli 17 milijonov evrov. Opozoril je, da zaradi pomanjkanja denarja sodišča ne bodo mogla več plačevati ne le stroškov stečajnih postopkov, pač pa tudi stroškov odvetniških storitev, sodnih izvedencev, tolmačev, vročevalcev, porotnikov in izvršiteljev.

Dejal je, so bile spremembe stečajnega postopka potrebne, opozoril pa je, da zakonodajalec ni predvidel, da se bodo stroški zajedli v proračun sodišč. Sicer niso pred kolapsom, a je stanje resno, je dodal.

Spremembe stečajne zakonodaje so po Masleši v prvem četrtletju 2014 "privedle do izjemnega povečanja števila začetih stečajev", kar je v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2013 418 odstotkov več osebnih stečajev in 246 odstotkov več stečajev pravnih oseb.

Več kot 4.600 začetih stečajev na leto
Samo v prvem četrtletju letošnjega leta je bilo začetih 807 osebnih stečajev in 350 stečajev pravnih oseb. V celotnem letu lahko tako predvidevajo več kot 3.200 začetih osebnih stečajev in 1.400 začetih stečajev pravnih oseb, je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi na vrhovnem sodišču Gregor Strojin.

Letos je bilo do konca marca za stroške začetih stečajnih postopkov porabljenih že 2,7 milijona evrov. Do konca leta pričakujejo od 11 do 15 milijonov evrov stroškov v ta namen, je povedal Strojin.

Zlata jama za stečajne upravitelje
Nova stečajna zakonodaja je predpisala, da se stroški za začetek stečajnih postopkov izplačajo neposredno iz proračuna sodišča, pred tem pa so te stroške morali založiti bodisi dolžniki bodisi upniki. Po pisanju portala finance.si gre nova ureditev predvsem na roke stečajnih upraviteljev.
Zakaj: cena predujma za kritje začetnih stroškov stečaja trenutno znaša nekaj manj kot 3.500 evrov (3.314 evrov od tega gre stečajnemu upravitelju, 122 za objave na Ajpesu). Kot že napisano, je do uveljavitve trenutne zakonodaje (ZFPPIPP-F) ta znesek lahko poravnal dolžnik (ta k plačilu ni bil zavezan) ali upnik. Če podjetje na računu za to ni imelo dovolj denarja oz. je stečajni upravitelj ocenil, da stečajna masa ne zadošča niti za poplačilo začetnih stroškov stečaja, je lahko pozval upnike (kar je moral storiti zastonj), da predujem plačajo sami.
Če predujma ni nihče plačal, je sodišče podjetje na predlog upravitelja izbrisalo iz registra. Stroški za zgoraj opisane, t.i. prazne, stečaje pa so se po novi zakonodaji prenesli na pleča sodišč oz davkoplačevalcev. Stečajni upravitelji, po poročanju omenjenega portala, sami priznavajo, da so prazni stečaji zanje eno najbolje plačanih del, saj za oceno premoženja podjetja porabijo zgolj nekaj ur in za to dobijo 3.500 evrov. Te stroške sodišče ob zadostni stečajni masi sicer dobi nazaj, a sodišča opozarjajo, da je takih primerov malo. Očitno bo torej potrebna nižja administrativna omejitev predujma za kritje začetnih stroškov stečaja.

Na vrhovnem sodišču opozarjajo, da teh stroškov ni mogoče zmanjšati z racionalizacijo. Stroški so za pavšalno nadomestilo za objavo Ajpesu, nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila in pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom.

V Mariboru denar le do 15. aprila
Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru Alenka Zadravec je dejala, da predvidevajo, da 15. aprila za plačilo stroškov sodnih postopkov ne bodo imeli več denarja. Na proračunski postavki stroškov sodnih postopkov imajo zagotovljeno pravico porabe v višini nekaj več kot 791.000 evrov. Do ponedeljka so za to postavko porabili 93 odstotkov zagotovljenih sredstev, je povedala Alenka Zadravec.

Težave je povzročila tudi sprememba zakona o pravilih cestnega prometa, ki je povečala obveznosti glede hrambe zaseženih vozil. Do avgusta lani so imeli povprečno zaseženih med 40 in 50 vozil, nato pa je številka poskočila na povprečno 300 zasegov na mesec.

"Vedno več etiketiranja"
Masleša je opozoril tudi na etiketiranja sodstva in sodnikov, ki se po njegovih besedah množijo v zadnjem času. "Ta besednjak postaja vse bolj robat, pogumen in neodmerjen". Masleša meni, da bo sodstvo preneslo tudi to. Skrbi pa ga, da so tisti, ki bi se ob tem morali oglasiti, tiho.

Masleša je dejal, da pričakuje veliko bolj aktivno vlogo sodnega sveta in tudi predsednika republike. Sodstvo se namreč po njegovih besedah pred takimi oznakami samo ne more braniti. Priznava pa, da je tudi v sodstvu še veliko prostora za izboljšave.