Vaša ocena: 
Ocena 4,1 od 27 glasov
Ocenite to novico!
| Med množico izbirnih predmetov kandidati največkrat izberejo geografijo, zgodovino in psihologijo. Sledijo jim fizika, sociologija, biologija in kemija. | ||
| Darko Zupanc | ||
| Matura ni brez problemov in pomanjkljivosti, je pa sistem, ki je zagotovo bolj premišljen, utemeljen in pravičnejši kot uvajanje kakšnih drugih ukrepov, sploh pa razdrobljenega sistema sprejemnih izpitov. | ||
| Aleksandar Spremo, predsednik DOS-a | ||
| Sicer pa že zdaj lahko fakultete določajo, kateri predmeti, glede na študijski program, imajo večjo težo pri vpisu. In, tam kjer je to potrebno, preizkuse nadarjenosti in spretnosti. To jim daje dovolj manevrskega prostora, da določijo kriterije za vpis, ne pa, da izbirajo, koga vpišejo. | ||
| Aleksandar Spremo | ||
| Preko Državnega izpitnega centra (Ric) je bilo za projekt splošne mature v preteklem letu porabljeno približno 2 milijona evrov, od tega je bilo za potrebe zunanjega ocenjevanja namenjeno več kot polovico teh sredstev in sicer 1,1 milijona evrov. Za posamezni izpit je bilo porabljenih okoli 37 EUR. Od tega za pripravo gradiva in izvedbo posameznega izpita okoli 17 evrov in za ocenjevanje okoli 20 evrov. Cena mature za posameznega kandidata je odvisna od izbire predmetov, števila opravljanj (ponovno opravljanje, izboljševanje …) izvedbe vpogleda v izpitno dokumentacijo in ugovorov in podobno. |
| Za naše dijake lahko trdim, da so na maturo dobro pripravljeni in zato, tudi po njihovih besedah, matura zanje ni stresna. | ||
| Alenka Krapež, ravnateljca Gimnazije Vič | ||
| Splošno maturo zadnja leta opravlja 40 odstotkov generacije. Rezultati mature izkazujejo doseženo znanje in spretnosti akademsko najuspešnejšega dela državljanov Slovenije. | ||
| Darko Zupanc | ||
V maturitetnem sistemu si ne želimo prevelikega vpliva maturitetnih rezultatov na vpis na fakultete, je za MMC dejal direktor RIC-a Darko Zupanc.
Splošna matura – začela se je pravzaprav že 4. maja z esejem iz književnosti – je pred vrati, saj se bodo 26. maja dijaki preizkusili pri prvih izbirnih predmetih.
Na ministrstvu za šolstvo so nam potrdili, da so na visokošolsko ministrstvo že naslovili pobudo za ponoven razmislek o specifičnih merilih za vpis kandidatov v ustrezen visokošolski študij, predvsem v primeru omejitve vpisa. "Na tak način bi lahko fakultete oziroma visokošolski zavodi pridobili kandidate, ki kažejo večji interes in sposobnosti za določen študij, hkrati pa bi razbremenili kandidate pritiska – doseči čim boljši uspeh ob koncu izobraževanja," menijo.
Dodajajo, da je treba razmisliti tudi o možnosti priprave drugačnih meril za vpis na univerzitetne študijske programe za kandidate, ki so predhodno opravili splošno ali poklicno maturo. Minister Gregor Golobič je po njihovih besedah že napovedal, da so v zvezi s tem mogoče sistemske rešitve pri pripravi novega Zakona o visokem šolstvu. Po predvidevanjih o spremembah zakonodaje bi drugačna merila lahko začela veljati v letu 2012.
Prav tako naj bi matura v kratkem postala bolj interni preizkus. Kandidati bodo pri splošni maturi 2012 prvič lahko opravljali interni del izpita pri vseh maturitetnih predmetih (do zdaj so nekateri predmeti imeli le pisno ocenjevanje znanja), pojasnjujejo na ministrstvu. Spreminja se tudi vsebina internega dela izpita. Pri posameznih predmetih imajo kandidati možnost izbirati med strokovno ekskurzijo, vajami oziroma nalogo, dodajajo.
O tem in drugih vprašanjih v zvezi z maturo smo se pogovarjali z direktorjem Državnega izpitnega centra (RIC) Darkom Zupancem, pedagogom in filozofom Marjanom Šimencem s Pedagoškega inštituta in ravnateljico Gimnazije Vič Alenko Krapež.
Breme selekcije fakultetam?
Sogovornike smo najprej povprašali, ali bi pritrdili trditvi, da je breme selekcije pri vpisu na fakultete preveč na strani srednjih šol in da bi bilo poleg mature treba vpeljati še druge kriterije za vpis na fakultete, denimo sprejemne izpite na fakultetah. "V slovenskem maturitetnem sistemu si ne želimo tako velikega vpliva maturitetnih rezultatov za vpis na fakultete," odgovarja Zupanc in dodaja, da bi, če bi pri vpisu na fakultete deloval sistem brez omejitev vpisa, splošna matura lahko bila samo zunanji izpit za zaključek gimnazije. Fakultete bi lahko vpeljale sprejemne "izpite" iz nadarjenosti in vsebin, ki se ne preverjajo na maturi; nerazumno pa bi bilo, da bi po opravljeni maturi kandidate na posameznih fakultetah ponovno ocenjevali iz matematike, angleščine, fizike, zgodovine, meni Zupanc. "Nekateri se še spominjamo časov, ko so gimnazijci po opravljeni maturi preko poletja opravljali množico različnih sprejemnih izpitov, lahko tudi na več fakultetah iz istega predmeta," dodaja.
"Organizacija korektnih sprejemnih izpitov je resna reč. Če bi jo naložili posameznim fakultetam, bi bilo to veliko dodatno breme. Vsakdo, ki je sodeloval pri pripravi mature, ve, kako težko je organizirati veljaven preizkus in zagotoviti objektivnost ocenjevanja znanja," odgovarja Šimenc.
Je rezultat na maturi res odraz usposobljenosti za študij?
Toda ali določeno število točk na maturi res dokazuje, da smo "zreli" za določeno fakulteto? Šimenc meni, da rezultat na maturi sam ne zavaja; lahko pa smo z njim zavedeni, če od njega pričakujemo stvari, ki jih ne daje. "Matura bolje odraža znanje učencev kot interne ocene po šolah. Na maturi namreč vsi učenci rešujejo iste naloge, ocenijo jih ocenjevalci, ki kandidatov ne poznajo, tako da so ocene na maturi med sabo pomembno bolj primerljive kot ocene na posameznih šolah. Opravljena splošna matura je tudi zagotovilo, da ima kandidat dovolj splošnega znanja za študij na univerzi," odgovarja. Drugo vprašanje pa je po njegovih besedah, ali to odraža tudi "primernost" za vpis na posamezno fakulteto. Če z njo mislimo zadostno splošno izobrazbo, potem je odgovor da, ne velja pa to glede posebne umetniške nadarjenosti, pravi Šimenc.
Da je uspeh na splošni maturi trenutno najbolj objektivno merilo za primerjavo znanja, ki jih maturitetni izpiti preverjajo, meni tudi Alenka Krapež. A ta znanja po njenih besedah niso nujno tista, ki zagotavljajo uspešno nadaljevanje določenega študija.
S poklicno maturo prelahko na fakulteto?
Ali bi bilo v zvezi z maturo treba spremeniti še kaj drugega? Šimenc meni, da ne gre hiteti: "Predvsem se je treba sprememb lotevati premišljeno. Šolstvo je sistem, tako da ima sprememba enega dela posledice za celoto. Poleg tega dobre ideje ne zadoščajo, treba jih je tudi dobro realizirati. Žal je tako, da pogosto dobro hotene spremembe privedejo do slabih učinkov," razmišlja. A po njegovih besedah ima sedanji sistem nedvomno tudi kako očitno slabost: "sistem, ki maturantom poklicne mature omogoča z opravljanjem petega predmeta pridobiti status splošnega maturanta, ni ustrezen. Poklicna matura po zahtevnosti ni primerljiva s splošno, zato je z njo ne gre primerjati," je prepričan.
| Zupanc pojasnjuje, da se zaradi posodobljenih učnih načrtov v gimnazijah, ki so začeli veljati pred dvema letoma, pripravljajo spremembe v vseh predmetnih izpitnih katalogih (PIK) za splošno maturo 2012. Vsebinske spremembe bodo od predmeta do predmeta različne, odvisno tudi od tega, koliko so bili spremenjeni učni načrti pri posameznem predmetu. V izvedbenem delu se za leto 2012 pripravljajo spremembe, ki bodo bolj poenotile izpeljavo izpitov splošne mature: večje poenotenje časapisanja in odmorov med izpitnimi polami med različnimi predmeti, poenotenje deležev internih delov izpitov med različnimi predmeti ipd. |
Tudi Krapeževa tovrstno izenačenje splošne in poklicne mature (kjer je interni del bistveno višji) z dodatnim predmetom splošne mature vidi kot nekaj, kar "daje misliti".
Ravnateljica Gimnazije Vič poleg tega opozarja še, da se maturitetni izpiti se izvajajo v času, ko poteka v nižjih letnikih pouk. Izpeljava izpita po njenih besedah zahteva praktično vse razpoložljive prostore šole in skoraj vse učitelje, kar v marsikateri šoli onemogoča normalen potek pouka. Zato meni, da bi bilo treba uskladiti šolski in maturitetni koledar tako, da se izvaja le ena dejavnost naenkrat.
Veliko truda za ...?
Šimenca smo povprašali še, kako smiselna je matura, saj se poleg tega, da smo dobili vstopnico na fakulteto, zdi, da od nje nismo odnesli kaj dosti; po nekaj letih precej naučenega pozabimo. "Res je. Po nekaj letih se nam zdi, da večino pozabimo. Posebej, ko smo starejši. Tako da se nam lahko zazdi, da sta ne samo šola, temveč tudi učenje nasploh nesmiselna. Po isti logiki se lahko zdi nesmiselna tudi sama kultura, pa je vendarle tisto, kar nas dela ljudi," odgovarja.
Matura je bila po njegovih besedah vpeljana, da bi se zagotovilo nadzor nad kakovostjo znanja, ki ga da gimnazija, in da bi se s končnim preverjanjem znanja omogočilo pregled nad celoto in povečalo trajnost znanja. Če je mogoče na druge načine uresničiti iste cilje, je matura odveč. "Na področju šolstva je smiselno biti nekoliko konservativen in izboljševati le tisto, kar je izboljšanj res nujno potrebno. Šok terapije so zanimive kot miselni eksperiment, v realnosti pa je nevarnost, da bo pacient umrl," še meni.
Je matura pretežavna?
Pa je težavnost mature primerna, glede na to, da se iz lastne izkušnje marsikdo še spominja nižanja kriterijev, da bi več dijakov lahko prišlo do pozitivne ocene? Meje za ocene se med leti že dolgo spreminjajo le minimalno, odgovarja Zupanc. "S sestavo maturitetnih izpitov in vsakoletno postavitvijo mej za ocene maturitetne predmetne komisije umerjeno opravljajo svoje delo. Za generacije, ki iz izobraževalnih programov splošnih in strokovnih gimnazij vsako leto prihajajo na splošno maturo, je težavnost primerna," je prepričan. To kažejo tudi ankete med ravnatelji, učitelji in maturanti … Na srednji stopnji, med osnovno šolo in univerzo, sta gimnazija in splošna matura močno vpeti v šolsko vertikalo; zahtevnost mature se težko poveča brez sprememb v gimnazijskih programih, dodaja.
mogoče res ne bi bila slaba ideja, da bi imelo več faxov sprejemne, ampak ne pa za ceno pomehkuženja mature, ker to res ni potrebno.
15 let nazaj, ko je bil presežek kandidatov za študij (v primerjavi z vpisnimi mesti), smo celoten selekcijski mehanizem vezali na maturo. Zavod ni smel reči ničesar, pa četudi je šlo za poklic duhovnika (na faks so se pa vpisovale punce, ker so "bolj pridne"). Danes, ko se na fakulteto lahko vpiše vsak, ki se mu to slučajno zazdi, saj so generacije majhne, fakultete pa so zrasle v vsaki vasi kot gobe po dežju, bomo pa edini mehanizem, ki garantira vsaj minimalen nivo znanja, ukinili in vpise vezali na t.i. sprejemne kriterije zavodov (ki bodo za razne vaške fakultete itak neskončno lahki, saj drugače ne bodo imele "strank").
NORA DRŽAVA!
Ne sesujte našega dobrega šolskega sistema še bolj, kot so ga že!
Notranje ocenjevanje pa bi bilo katastrofa - ta del pokriva že uspeh ob koncu leta...
--
Se povsem strinjam.
Sem pa v dvomih glede smiselnosti mature, saj če se na primer odločaš za jezikovne smeri, ti lahko matematika, ki jo na faksu ne boš potreboval, pokvari povprečje, ali pa se zaradi slabšega rezultata pri jezikih ne moreš vpisati na kakšen naravosloven faks. Sicer ne vem, kakšna bi bila idealna rešitev, ampak sedanji način se mi ne zdi povsem primeren in pravičen.
Glede tega, da bi se s sprejemci lažje koga not spravilo- že zdaj ni noben problem koga preveč vpisat, še posebej ker imajo tisti z vezami ponavadi tudi denar, pa pač plačajo izredni študij. Da si pa fakultete izbirajo študente, je pa vsaj do neke mere čisto normalno: univerza naj bi imela avtonomijo, sama piše programe, sestavi študijske programe, predmetnike, sistem študija itd itd, ampak kakšne študente bo izobraževala po teh programih, pa določi IZKLJUČNO ministrstvo... (resda na predlog univerz, ampak končno besedo ima min., pa če se faksi na glavo postavijo)
Prijavi neprimerno vsebinoPo moje je matura čist pravilna ter pravična, saj je za vse enaka. Tle ni neke subjektivnosti učiteljev, saj imajo vsi iste pole (razen glede izbirnih predmetov). Glede izbirnih pa jih imajo za nekatere faxe, npr likovna umetnost itd. kar je pravilno. Za ostale pa ni potrebe, da bi jih uvedli.+ 2 glasova
Misli si in upaj, dda je res tako!
Vidiš pridnega, zavzetega študenta, ki ve, kaj hoče. Opravi vse pogoje, celo zlat maturant je. Dokonča študij! Ni zaposlitve! Zato se dloči za nadaljnji študij. Pa sploh ni njegove smeri.
Hvala, hvala Slovenija! Pa saj se naravnost izogibate dobremu!
Samo zveze, to nekja velja!
Kakšno bojo torej predvidoma pogoji za medicinsko in pravno fakulteto...
ker če pa se kdo ne more naučiti teh 5 predmetov, ki se jih itak uči 4 leta-mislim no, toliko pa spet ni snovi....kak pa se boste učili za oizpite na fakultetah, če tega ne zmorete predelat...
pa današnja mladina itak samo javka še preverjanj na konu OŠ ni več, ker so bili baje preveč stresni.....
ni kaj, ocena 1 učitelja je mnogo bolj objektivna...
http://www.rtvslo.si/blog/roman-vodeb/cemu-matura/28223
Se strinjam... morali bi vsaj v določeni meri opravljati nek preizkus usposobljenosti, spretnosti, matura bi morala ostati upoštevana, a ne v takšni meri kot danes, ko ti ta prinese 40% točk za vpis, morda bi naredili tako da bi ocene iz gimnazije pomenile 40% matura 30% in sprejemci 30% ali pa postavili neke okvire, nato pa bi fakultete same določile procentualno razporeditev. Na arhitekturi so sprejemci okoli 80%, če se ne motim? Zakaj ne bi tako bilo tudi drugod?
Izguba časa in denarja. Samo poglejmo iz druge strani. Koliko novih komisij bi bilo potrebno ustanoviti in koliko dodatnih delavcev zaposliti v javni upravi. To je očitno cilj, kako Slovenijo popeljati iz krize. Zaposlimo vse v javni upravi!
Še en hud kiks na vladni strani, samo saj kaj pametnega verjetno malokdo pričakuje.
Uvesti bi bilo potrebno razne teste, kjer bi učenci ubotovili, kaj jih res zanima (kateri poklic) in ne neke dodatne teste na fakultetah..
S poklicno maturo prelahko na fakulteto? Nebuloza.. ali je potrebno študij rezrevirati le za "elite" z gimnazij.. jaz sem končal poklicno maturo, na faxu sem recimo pri matematiki moral več delati kot kolegi z gimnazije, pa sem prej diplomiral kot večina njih..