Splošna matura – začela se je pravzaprav že 4. maja z esejem iz književnosti – je pred vrati, saj se bodo 26. maja dijaki preizkusili pri prvih izbirnih predmetih.

Na ministrstvu za šolstvo so nam potrdili, da so na visokošolsko ministrstvo že naslovili pobudo za ponoven razmislek o specifičnih merilih za vpis kandidatov v ustrezen visokošolski študij, predvsem v primeru omejitve vpisa. "Na tak način bi lahko fakultete oziroma visokošolski zavodi pridobili kandidate, ki kažejo večji interes in sposobnosti za določen študij, hkrati pa bi razbremenili kandidate pritiska – doseči čim boljši uspeh ob koncu izobraževanja," menijo.

Dodajajo, da je treba razmisliti tudi o možnosti priprave drugačnih meril za vpis na univerzitetne študijske programe za kandidate, ki so predhodno opravili splošno ali poklicno maturo. Minister Gregor Golobič je po njihovih besedah že napovedal, da so v zvezi s tem mogoče sistemske rešitve pri pripravi novega Zakona o visokem šolstvu. Po predvidevanjih o spremembah zakonodaje bi drugačna merila lahko začela veljati v letu 2012.

Prav tako naj bi matura v kratkem postala bolj interni preizkus. Kandidati bodo pri splošni maturi 2012 prvič lahko opravljali interni del izpita pri vseh maturitetnih predmetih (do zdaj so nekateri predmeti imeli le pisno ocenjevanje znanja), pojasnjujejo na ministrstvu. Spreminja se tudi vsebina internega dela izpita. Pri posameznih predmetih imajo kandidati možnost izbirati med strokovno ekskurzijo, vajami oziroma nalogo, dodajajo.

O tem in drugih vprašanjih v zvezi z maturo smo se pogovarjali z direktorjem Državnega izpitnega centra (RIC) Darkom Zupancem, pedagogom in filozofom Marjanom Šimencem s Pedagoškega inštituta in ravnateljico Gimnazije Vič Alenko Krapež.

Breme selekcije fakultetam?
Sogovornike smo najprej povprašali, ali bi pritrdili trditvi, da je breme selekcije pri vpisu na fakultete preveč na strani srednjih šol in da bi bilo poleg mature treba vpeljati še druge kriterije za vpis na fakultete, denimo sprejemne izpite na fakultetah. "V slovenskem maturitetnem sistemu si ne želimo tako velikega vpliva maturitetnih rezultatov za vpis na fakultete," odgovarja Zupanc in dodaja, da bi, če bi pri vpisu na fakultete deloval sistem brez omejitev vpisa, splošna matura lahko bila samo zunanji izpit za zaključek gimnazije. Fakultete bi lahko vpeljale sprejemne "izpite" iz nadarjenosti in vsebin, ki se ne preverjajo na maturi; nerazumno pa bi bilo, da bi po opravljeni maturi kandidate na posameznih fakultetah ponovno ocenjevali iz matematike, angleščine, fizike, zgodovine, meni Zupanc. "Nekateri se še spominjamo časov, ko so gimnazijci po opravljeni maturi preko poletja opravljali množico različnih sprejemnih izpitov, lahko tudi na več fakultetah iz istega predmeta," dodaja.

"Organizacija korektnih sprejemnih izpitov je resna reč. Če bi jo naložili posameznim fakultetam, bi bilo to veliko dodatno breme. Vsakdo, ki je sodeloval pri pripravi mature, ve, kako težko je organizirati veljaven preizkus in zagotoviti objektivnost ocenjevanja znanja," odgovarja Šimenc.

Je rezultat na maturi res odraz usposobljenosti za študij?
Toda ali določeno število točk na maturi res dokazuje, da smo "zreli" za določeno fakulteto? Šimenc meni, da rezultat na maturi sam ne zavaja; lahko pa smo z njim zavedeni, če od njega pričakujemo stvari, ki jih ne daje. "Matura bolje odraža znanje učencev kot interne ocene po šolah. Na maturi namreč vsi učenci rešujejo iste naloge, ocenijo jih ocenjevalci, ki kandidatov ne poznajo, tako da so ocene na maturi med sabo pomembno bolj primerljive kot ocene na posameznih šolah. Opravljena splošna matura je tudi zagotovilo, da ima kandidat dovolj splošnega znanja za študij na univerzi," odgovarja. Drugo vprašanje pa je po njegovih besedah, ali to odraža tudi "primernost" za vpis na posamezno fakulteto. Če z njo mislimo zadostno splošno izobrazbo, potem je odgovor da, ne velja pa to glede posebne umetniške nadarjenosti, pravi Šimenc.

Da je uspeh na splošni maturi trenutno najbolj objektivno merilo za primerjavo znanja, ki jih maturitetni izpiti preverjajo, meni tudi Alenka Krapež. A ta znanja po njenih besedah niso nujno tista, ki zagotavljajo uspešno nadaljevanje določenega študija.

S poklicno maturo prelahko na fakulteto?
Ali bi bilo v zvezi z maturo treba spremeniti še kaj drugega? Šimenc meni, da ne gre hiteti: "Predvsem se je treba sprememb lotevati premišljeno. Šolstvo je sistem, tako da ima sprememba enega dela posledice za celoto. Poleg tega dobre ideje ne zadoščajo, treba jih je tudi dobro realizirati. Žal je tako, da pogosto dobro hotene spremembe privedejo do slabih učinkov," razmišlja. A po njegovih besedah ima sedanji sistem nedvomno tudi kako očitno slabost: "sistem, ki maturantom poklicne mature omogoča z opravljanjem petega predmeta pridobiti status splošnega maturanta, ni ustrezen. Poklicna matura po zahtevnosti ni primerljiva s splošno, zato je z njo ne gre primerjati," je prepričan.

Tudi Krapeževa tovrstno izenačenje splošne in poklicne mature (kjer je interni del bistveno višji) z dodatnim predmetom splošne mature vidi kot nekaj, kar "daje misliti".

Ravnateljica Gimnazije Vič poleg tega opozarja še, da se maturitetni izpiti se izvajajo v času, ko poteka v nižjih letnikih pouk. Izpeljava izpita po njenih besedah zahteva praktično vse razpoložljive prostore šole in skoraj vse učitelje, kar v marsikateri šoli onemogoča normalen potek pouka. Zato meni, da bi bilo treba uskladiti šolski in maturitetni koledar tako, da se izvaja le ena dejavnost naenkrat.

Veliko truda za ...?
Šimenca smo povprašali še, kako smiselna je matura, saj se poleg tega, da smo dobili vstopnico na fakulteto, zdi, da od nje nismo odnesli kaj dosti; po nekaj letih precej naučenega pozabimo. "Res je. Po nekaj letih se nam zdi, da večino pozabimo. Posebej, ko smo starejši. Tako da se nam lahko zazdi, da sta ne samo šola, temveč tudi učenje nasploh nesmiselna. Po isti logiki se lahko zdi nesmiselna tudi sama kultura, pa je vendarle tisto, kar nas dela ljudi," odgovarja.

Matura je bila po njegovih besedah vpeljana, da bi se zagotovilo nadzor nad kakovostjo znanja, ki ga da gimnazija, in da bi se s končnim preverjanjem znanja omogočilo pregled nad celoto in povečalo trajnost znanja. Če je mogoče na druge načine uresničiti iste cilje, je matura odveč. "Na področju šolstva je smiselno biti nekoliko konservativen in izboljševati le tisto, kar je izboljšanj res nujno potrebno. Šok terapije so zanimive kot miselni eksperiment, v realnosti pa je nevarnost, da bo pacient umrl," še meni.

Je matura pretežavna?
Pa je težavnost mature primerna, glede na to, da se iz lastne izkušnje marsikdo še spominja nižanja kriterijev, da bi več dijakov lahko prišlo do pozitivne ocene? Meje za ocene se med leti že dolgo spreminjajo le minimalno, odgovarja Zupanc. "S sestavo maturitetnih izpitov in vsakoletno postavitvijo mej za ocene maturitetne predmetne komisije umerjeno opravljajo svoje delo. Za generacije, ki iz izobraževalnih programov splošnih in strokovnih gimnazij vsako leto prihajajo na splošno maturo, je težavnost primerna," je prepričan. To kažejo tudi ankete med ravnatelji, učitelji in maturanti … Na srednji stopnji, med osnovno šolo in univerzo, sta gimnazija in splošna matura močno vpeti v šolsko vertikalo; zahtevnost mature se težko poveča brez sprememb v gimnazijskih programih, dodaja.