Slovenija
(2)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 6 glasov Ocenite to novico!
Gimnazija
Dijaki se bodo kmalu spoprijeli z drugo izpitno polo iz slovenskega jezika. Foto: BoBo
VIDEO
Gymnasium - Matura 2018
VIDEO
Priprave na maturo

Dodaj v

Matura se nadaljuje: pred dijaki v torek druga izpitna pola

Matura je pred vrati
24. maj 2018 ob 23:22
Ljubljana - MMC RTV SLO

Z drugo izpitno polo iz slovenščine oz. maternega jezika se v torek za 6.739 kandidatov nadaljuje spomladanski rok splošne mature. Prav ta pola pri mladih vzbuja kar precej strahu, saj so starejši rodovi maturantov zaradi zahtevnosti nalog in časovne stiske tu dosegali slabše rezultate kot pri drugih delih izpita iz slovenščine.

Na Državnem izpitnem centru obljubljajo, da letos ne bo več tako. Vse izpitne pole pri slovenščini so zahtevne, druga pa še posebno. "Slovenščine me je najbolj strah," pravi Maša Zidar, dijakinja 4. letnika gimnazije Ledina, njen vrstnik Matic Juvan pa dodaja: "Z jezikom imam že od samega začetka težave. Sporočila in elektronska pošta med vrstniki so pisani v slengu, z angleškimi izrazi. Ko se moraš osredotočiti na pravilno slovenščino, se začnejo težave." Tudi Evo Bartol najbolj skrbi druga pola iz slovenščine: "Druga izpitna pola me najbolj skrbi zato, ker je veliko slovnice, ker ni lahka, poleg tega je težava tudi časovna omejenost. Pri nalogah iz slovnice se gotovo malo dlje ustavimo, ker ne znamo vsega rešiti. Na koncu pa nas čaka še ena izmed besedilnih vrst, pri kateri si omejen s številom besed navzdol in navzgor."

Bo druga izpitna pola iz slovenščine letos manj zahtevna in obsežna?
Ali bi bilo mogoče podaljšati čas pisanja ali prilagoditi število in zahtevnost nalog, smo vprašali pristojno ustanovo. Direktor Državnega izpitnega centra dr. Darko Zupanc: "Čas pisanja je najteže spremeniti in v naslednjih nekaj letih ne bo kaj dosti drugače. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji poznali odzive lanskih maturantov, ki jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih podatkih se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da ne bi bilo več tako. Mogoče časa sicer ne bo na pretek, vendar naj se ne bi zgodilo, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako so to dosegli, je težko reči, ker gre za tajno gradivo. Eno vprašanje je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo pa, koliko nalog oz. vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor."

Po besedah zunanjega ocenjevalca na maturi Draga Megliča so rezultati mladih pri drugi izpitni poli iz slovenščine res nekoliko slabši kot pri preostalih delih izpita. V njej se preverjajo bralno razumevanje ter jezikovno in pravopisno znanje dijaka. "Največ preglavic dijakom povzročata skladnja in oblikoslovje,« pravi profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor. Zadnja naloga, v kateri morajo mladi napisati besedilno vrsto (poročilo, javno vabilo, publicistični članek, opravičilo ...), postaja vedno hujši izziv, ker pišemo manj kot nekoč. Poleg tega je današnje sporazumevanje drugačno, elektronska komunikacija prinaša tudi minuse, ne le plusov, dodaja Meglič. Mladim svetuje, da dobro preberejo navodila, saj se je po njegovih izkušnjah večkrat izkazalo, da jih ne razumejo najbolje. »Dostikrat se zgodi, da mladi nalogo razumejo šele, ko izvedo rešitev. Najprej ne vedo, kaj od njih zahteva, potem pa ugotovijo, da v resnici ni tako zelo zapletena."

Ključ: reševanje starih maturitetnih pol in upoštevanje navodil
Matura je pregled štiriletnega dela in znanja gimnazijcev, nanjo pa se lahko mladi najbolj pripravijo z reševanjem starih maturitetnih pol, poudarjajo zunanji ocenjevalci na maturi. Na izpitu pa morajo upoštevati navodila in biti natančni. Če v navodilih vprašanja pri slovenščini piše, naj razloge napišejo v povedi, se morajo dijaki tega držati. Če pri geografiji, ki je med mladimi najbolj priljubljen izbirni predmet, dobijo nalogo, da morajo nekaj opisati, ni dovolj, da to samo naštejejo, pravi tudi Mateja Krumpak z II. gimnazije Maribor. Včasih se zgodi tudi, da spregledajo namig v navodilih, ki od njih zahteva, da obkrožijo pravilni rešitvi, dodaja profesorica geografije. Pravopisne napake se ocenjujejo različno: pri geografiji se mladi znajdejo in vse pišejo z velikimi tiskanimi črkami, da se ne bi zmotili pri zapisu velike ali male začetnice, sicer pa velja, da eno narobe zapisano črko ocenjevalci še spregledajo. Pri nalogah iz slovnice pri katerem izmed jezikov je seveda drugače, tam zahtevajo pravopisno pravilnost.

Različne izpitne pole zahtevajo različno znanje
Ana Likar, profesorica angleščine na gimnaziji Ledina, sicer pravi, da na ocenjevalca pisnih sestavkov, esejev, naredi največji vtis vsebina, ne toliko pravopisne napake. Vsebina ima še poseben pomen pri izpitih z esejskimi vprašanji – na primer pri psihologiji, sociologiji, filozofiji. "Pri filozofiji je stvar specifična, tako kot pri vseh preostalih predmetih, pri katerih gre izrazito za pisanje v esejistični obliki. Tu nimamo opravka z reševanjem testa, iskanjem pravih odgovorov, ampak najprej z urejanjem misli in potem izražanjem teh misli v pisni obliki. Tisto, kar je ključno za filozofijo in pisanje eseja, je: Nobenega eseja ne smejo začeti pisati takoj. Glede na to, da je na voljo dovolj časa, je moj nasvet, da dijak prvih deset minut sploh ne vzame pisala v roke. Najprej naj analizira naslov, dobro premisli, o čem bo pisal, opravi miselni proces, šele potem naj vzame pisalo in spravi na papir vse tisto, kar mu je prišlo na pamet," pravi Mišo Dadič, ki poučuje filozofijo na gimnaziji Kranj.

Zunanji ocenjevalci svetujejo tudi, da kandidati na maturi najprej rešijo naloge, ki jih znajo, nato pa se vrnejo k tistim, ki so jih ob prvem reševanju izpustili. Ker se pri matematiki lahko zgodi tudi, da mladi rešujejo nalogo na več načinov, mag. Jaka Erker, ravnatelj gimnazije Šentvid, opozarja na to, da je treba postopek, za katerega želijo biti ocenjeni, dobro označiti in prečrtati druge. Če je odgovor na dodatnih listih, mora biti tudi to jasno napisano. Pri ocenjevanju matematičnih nalog je pomemben rezultat, pri kar nekaj nalogah pa tudi sam postopek reševanja. Približno tretjina točk je t. i. postopkovnih, zato naj se mladi potrudijo in zapišejo vse postopke svojega reševanja. Časa je dovolj, dodaja profesor matematike.

Bolj kot pomanjkanje časa sta mladim izziv obseg snovi in kombiniranje različnih šolskih poglavij v isti nalogi. Jaka Erker dijake miri: "Matematika je zbir vsega, kar so delali vsa štiri leta, matura nikakor ne more biti nov selekcijski izpit. V okviru nalog in ustnega izpita se obdelajo različni matematični problemi, pregleda se snov vseh štirih let in to, verjamem, je lahko naporno. Pa vendarle morajo biti dijaki toliko samozavestni, da zanje tudi matura ne sme biti poseben problem, če so izdelali štiri letnike matematike."

Temu bi najbrž pritrdila tudi dijakinja gimnazije Kranj Kaja Kurent: "Zdi se mi, da je matura, še posebno na osnovni ravni, dosti lažja kot nekateri testi, ki jih pišemo v gimnaziji." Pa vendar lahko rečemo, da se za maturante začenja naporno obdobje, ki se bo po ustnih maturitetnih izpitih končalo 22. junija, na rezultate mature pa bodo morali počakati do 11. julija.


O maturi so na prvem programu Radia Slovenija govorili 17. maja v oddaji Studio ob 17-ih, in sicer o matematiki, geografiji in drugi izpitni poli za slovenščino, v Gymnasiumu, 23. maja, pa o tem, kako se pripraviti na angleščino, ruščino, zgodovino, psihologijo, sociologijo in filozofijo.

Špela Šebenik, Prvi program Radia Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
Mirko Tipka
# 25.05.2018 ob 12:26
vsako leto isto... če si redno hodil v šolo in ti učitelji niso gledali skozi prste, boš maturo naredil, če pa si se šlepal, pa je uspešno opravljena matura pod vprašajem.
runcajz
# 26.05.2018 ob 16:34
Preizkus znanja slovenščine naj bi bil najtežji ? Halo?!
Če ne obvladaš materinega jezika nimaš pogojev, da narediš maturo!
SMS sporočila v slengu in spakedrani angleščini niso znak niti izobraženosti niti inteligence, prej pozerstva, površnosti in neresnosti.
Ni čudno, da pravilne slovenščine ne znajo uporabljati niti novinarji, politiki in drugi, ki javno nastopajo.
Žalostno ,toda resnično. Več branja in malo manj žuriranja pa bo !
Kazalo