Od desetih nekdanjih predsednikov so se sprejema udeležili le trije, so pa prišli vsi dosedanji generalni sekretarji, ki jih je sprejela generalna sekretarka Uršula Zore Tavčar.

Po besedah predsednika Milana Brgleza se včasih od parlamenta pričakuje, da bo bolj ali manj potrjeval tisto, kar pripravi vlada. "Ampak če pogledate našo ustavno vlogo, je zadeva rahlo drugačna: parlament je tisti, ki izvoli vlado in na koncu sprejema zakone," je poudaril. Glede politične kulture je v izjavi medijem povedal, da je ta odvisna od ljudi, ki pridejo v parlament. Glede na res veliko število novih poslancev v tem mandatu pa jo je treba še izgrajevati.

Glede očitkov o pogosti prazni razpravni dvorani med sejami DZ-ja pa je Brglez pojasnil, da se je v tem mandatu že zgodilo, da so poslanci, ki na seji ob ugotavljanju kvoruma niso bili navzoči, izgubili del plače. "Ti postopki so bili tokrat za spremembo izpeljani do konca in bodo tudi v prihodnje," je poudaril. Kot je dodal, parlamentarna dvorana ni nikoli prazna, ko gre za politično zelo pomembne zadeve, in so "tudi tisti, ki so takrat tam, dovolj naporni za to, da jih vodiš".

"Včasih ni bilo političnih elit"
Jožef Školč, ki je državni zbor vodil med letoma 1994 in 1996, je ocenil, da jim je bilo v času njegovega mandata na neki način lažje, pa tudi težje. Lažje jim je bilo zaradi tega, ker so ljudje bistveno bolj verjeli v spremembe, v politiko, v demokratične mehanizme, je poudaril Školč in dodal, da je imela tedaj tudi politika neke cilje, ki jih je lahko izvrševala. Težje pa jim je bilo po njegovih besedah zato, ker niso imeli izkušenj in so se sproti učili. "In ni bilo političnih elit, danes jih pač imamo in vidite razlike," je dodal.

Pavlu Gantarju, ki sicer priznava, da dela parlamenta ne spremlja redno, pa se zdi, da je ena od najpomembnejših značilnosti sedanje sestave parlamenta ta, da je 60 poslancev novih. "Iz tega izhaja včasih dobršna mera naivnosti, celo nepoznavanja, neizkušenosti, kar se včasih odrazi na delu parlamenta in tudi v tem, da znajo stari mački včasih dobro obvladati razmere," je dejal Gantar, ki je DZ vodil med letoma 2008 in 2011.

25 let od prvega sklica
Odkar je bil leta 1992 konstituiran prvi državni zbor, je njegovo delo v sedmih mandatih doslej vodilo deset predsednikov: Herman Rigelnik, Školč, Janez Podobnik, Borut Pahor, Franc (Feri) Horvat, France Cukjati, Gantar, Ljubo Germič, Gregor Virant in Janko Veber. Sprejema so se udeležili trije: poleg Gantarja in Školča še Germič, prišli pa so tudi vsi dosedanji generalni sekretarji DZ-ja.

Sicer bo 23. decembra letos minilo 25 let od konstituiranja prvega sklica državnega zbora. Obletnici v DZ-ju nameravajo nameniti pozornost s sklopom različnih dogodkov, ki se bodo odvijali oktobra, novembra in decembra. Praznovanje bodo sklenili s slavnostno sejo 22. decembra.

Poudarjena raznolikost
Kot so zapisali v DZ-ju, so želeli z zasnovo praznovanja in naborom dogodkov poudariti raznolikost državnega zbora, vključno z njegovim delom, zato tudi načrtovani dogodki sledijo ciklusu parlamentarnega dogajanja. "Posledično bodo nekateri trajali dlje časa, drugi bodo navduševali zgolj kakšno popoldne, spet tretji pa bodo 'živeli' le na spletu," so pojasnili.

Pri oblikovanju koncepta prireditev so sledili tudi odprtosti in preglednosti delovanja DZ-ja. Kot so še pojasnili v DZ-ju, so k pripravi in izvedbi prireditev povabili vse strokovne službe v DZ-ju, "saj ravno slednje prepogosto ostajajo nevidne, a so še kako pomembne, da delo v državnem zboru dobro in nemoteno poteka".