Slovenija
()
Mitja Ribičič
Ribičič je leta 1994 pričal pred Pučnikovo komisijo. Foto: RTV Slo
Pavel Jamnik
Jamnik je našel obremenilen dokument. Foto: RTV Slo
Albert Svetina
Dokument naj bi potrjeval navedbe Svetine. Foto: RTV Slo
Mitja Ribičič
Ribičič je bil v vodstvu partije že z 22 leti. Foto: RTV Slo
Kazenski zakonik
Genocid sodi med zločine, ki ne zastarajo. Foto: RTV Slo

Dodaj v

Mitja Ribičič ovaden za genocid

Jamnik našel obremenilen dokument
24. maj 2005 ob 19:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kriminalisti so podali kazensko ovadbo zoper Mitjo Ribičiča zaradi domnevne odgovornosti za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni.

Gre za prvo ovadbo za kaznivo dejanje, povezano s poboji izpred 60 let. Ovadba je plod policijske akcije Sprava, ki poteka od leta 2001, je poročala Televizija Slovenija.


Mnenje o ovadbi Ribičiča lahko izrazite na forumu.


Jamnik našel dokument

Ribičič, nekdanji pomočnik načelnika Ozne za Slovenijo, je po vojni zasedal najvišje politične položaje v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Ovadbo je omogočilo odkritje kriminalista Pavla Jamnika, ki vodi preiskavo povojnih pobojev. V Arhivu Slovenije je namreč našel dokument, ki dokazuje povezavo med civilnimi žrtvami pobojev in Ribičičem. V dokumentu, registru pripornikov, je bila polovica od 12.000 ljudi vpisanih s t.i. glasom tovariša majorja Mitje. 234 oseb naj bi bilo nedvomno žrtev povojnih pobojev, zato so se odločili za kazensko ovadbo, je povedal Jamnik.

Zamenjava oblasti nima vloge
Ribičiča je pred leti v dokumentarnem filmu TV Slovenija Zločin, ki ne zastara, obremenil nekdanji visoki časnik Ozne Albert Svetina. Povedal je, da je Ribičič pripravljal različne sezname oseb, ki so bile nato likvidirane. Jamnik je povedal, da odkriti dokument potrjuje njegove izjave. Jamnik je tudi zanikal, da bi bila ovadba povezana s spremembo oblasti v Sloveniji oziroma da bi imela policija pri prejšnji vladi manj podpore pri preiskavi kot pri sedanji.

Je vedel za poboje?
Ribičič je leta 1994 pričal pred Pučnikovo parlamentarno komisijo in dejal, da je odgovarjal le za preiskave aretiranih oseb v domovini, pri pobojih pa naj ne bi sodeloval. Ribičič se je iz političnega življenja umaknil sredi 90. let prejšnjega stoletja. Leta 1999 je priznal, da so za povojne poboje v partijskem vrhu vedeli.

Ovadba iz leta 1998 zavrnjena
Ribičiča sta leta 1998 ovadila mariborski odvetnik Dušan Ludvik in Walter Smolej z Dunaja. Ribičič je po njunem skupaj s Tonetom Ferencem od 21. novembra 1944 in od od 9. maja 1945 do leta 1950 zlasti na Štajerskem sodeloval pri popolnem uničenju nemške narodnostne skupine. Tožilstvo je ovadbo zavrnilo.

Ribičič avtor zbirke Iskanja
Ribičič je sicer tudi avtor zbirke esejev Iskanja, v kateri opisuje svoje iskanje okoliščin za osvetlitev dogodkov takoj po koncu druge svetovne vojne glede zunajsodnih usmrtitev dela vrnjene domobranske vojske.


Kdo je MItja Ribičič?
Mitja Ribičič se je rodil 19. 5. 1919. Kot gimnazijec je deloval v Sokolu, od leta 1938 pa je študiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Po okupaciji leta 1941 je delal v vodstvu centralne tehnike Komunistične partije Slovenije in v Ljubljani organiziral nezakonite tiskarne.

Maja 1942 je šel z 2. grupo odredov na Štajersko, nato pa je bil politični komisar v Šlandovi brigadi, 4. operativni coni in Koroški grupi odredov. Po končani višji vojaški šoli v Moskvi je bil pomočnik načelnika Ozne za Slovenijo (1945-1946), nato pomočnik ministra za notranje zadeve (1947-1951), javni tožilec (1952), državni sekretar za notranje zadeve (1953-1958), član izvršnega sveta skupščine (1959-1963), sekretar okrajnega komiteja ZKS-a Ljubljana (1964-1965), predsednik komisije ZKS-a za mednarodne odnose (1966-1967) in član izvršnega komiteja CK-ja ZKS-a (1968-1969).

Od junija 1969 do avgusta 1971 je predsedoval Zveznemu izvršnemu svetu, kasneje pa je bil eno leto podpredsednik predsedstva SFRJ-ja. Med letoma 1974 in 1982 je bil predsednik republiške konference SZDL-ja. Leta 1982 je postal predsednik CK-ja ZKJ-ja, do leta 1986 pa je bil njegov član. Leta 1994 je objavil razpravo Iskanja o prvih povojnih letih. Je dobitnik reda junaka socialističnega dela in več tujih odlikovanj.



Za genocid od 10 let do 30 let zapora
Ribičič je bil ovaden po 373. členu kazenskega zakonika, ki določa, da se z zaporom od 10 do 30 let kaznuje tisti, ki z namenom, da bi popolnoma ali deloma uničil kakšno narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino, ukaže pobijati njene člane, ali jim povzročati hude telesne poškodbe, ali hudo spodkopavati njihovo telesno ali duševno zdravje, ali prisilno izseljevati prebivalstvo, ali spraviti skupino v take življenjske razmere, ki vodijo k njenemu popolnemu ali delnemu pokončanju, ali uporabiti ukrepe, s katerimi se preprečujejo rojstva med člani skupine, ali prisilno preseljevati otroke v kakšno drugo skupino.

Z enako kaznijo se kaznuje tisti, ki enako dejanje stori proti kakšni socialni ali politični skupini. Genocid sodi med zločine, ki nikoli ne zastarajo.

Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo