da število razpisanih pripravništev ne bo zadostovalo.

"Analiza opravljanja pripravništev, s katero se je seznanila vlada, ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov. Vnovič ugotavljamo, da manjkajo predvidene finančne posledice posamičnih ukrepov." Tako se mladi odzivajo na dokumenta, obravnavana na četrtkovi seji vlade. Na pristojnem ministrstvu odgovarjajo, da finančnih sredstev ne bo mogoče opredeliti, dokler ne bo sprejet proračun.

Konec prostovoljnega pripravništva
Vlada se je že pred časom odločila, da volonterskih pripravništev v javnem sektorju ne bo več - zdaj bodo spremenili tudi področne zakone, ki to še vedno omogočajo. V nekaterih primerih bi pripravništva, če bi izboljšali izobraževalne programe, lahko celo odpravili. Poleg tega so napovedane sistemske spremembe zaposlovanja mladih v javnem sektorju.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Martina Vuk je povedala: "Odločeno je bilo, da bodo sistemsko zaposlovali, določene bodo kvote zaposlovanja za mlade, ki bodo zunaj omejitev zaposlovanja."

Poleg tega bodo jeseni razpisali 300 pripravništev na področju vzgoje in izobraževanja in 100 s področja socialnega dela, ki bodo financirana iz evropskih sredstev.

Razpisanih premalo pripravništev
Vendar bi mladi želeli več, je povedal predsednik Mladinskega sveta Tin Kampl. "Mladinske organizacije smo izpostavljale, da so evropska sredstva zgolj prehodno obdobje, dokler se ne zagotovi sredstev, zagotovljenih na sistemski način."

Analiza ne prinaša ničesar novega, še vedno ni omenjenih sistemskih sredstev, število razpisanih pripravništev pa ne bo zadostovalo, našteva predsednica Sindikata mladi plus Zala Turšič. "Lahko pa opazimo še eno novo stvar – to je nagibanje k deregulaciji, na to pa opozarjamo na sindikatih, da to ni dobro, saj lahko opazimo upad kakovosti in nižje plačilo," je povedala. Poudarila je tudi, da prav tako niso zadovoljni z rokom, ko bo spremenjena zakonodaja. Ta naj bi se namreč zgodilo šele septembra prihodnje leto.