Pri CAR-u so julija lani v Libiji našli protitankovsko raketo M79 s podobnimi registracijskimi oznakami, kot jih je imela Slovenija, zato so Slovenijo že povpraševali po njenem izvoru. Podobno pa so odkrili pri zasegu raket M79 skupini Islamska država, saj imajo podobne LOT-številke kot tiste, ki jih je Slovenija predala v uničenje na Slovaško, poroča Delo.

Raketo, ki so jo našli v Tripoliju, so, sodeč po številki LOT, izdelali junija 1986 v Bosni in Hercegovini. Ker so ose posedovale vse nekdanje republike SFRJ-ja, ni izključeno, da tripolijska raketa ne izvira iz zalog katere izmed drugih naslednic nekdanje skupne države, a le Slovenija je potrdila, da je takšno raketo imela med zalogami.

Mors Slovakom za uničenje plačal 750 tisoč evrov
Na obrambnem ministrstvu so za Delo potrdili, da je Slovenija leta 2005 po pogodbi o uničenju orožja slovaški družbi VOP predala 6.802 dotrajani raketi M79 oz. osa. Slovaško ministrstvo za gospodarstvo pa je potrdilo, da to orožje ni prejelo dovoljenja, da bi zapustilo Slovaško, zato so tudi napovedali preiskavo.

Slovensko obrambno ministrstvo je zatem družbi VOP leta 2005 v uničenje po isti pogodbi poslalo še več tisoč kosov streliva in 143 protitankovskih sistemov ter skoraj šeststo raketometov. Prav tako je Mors z VOP-om sodeloval tudi v letih 2006 in 2007, v skupnem znesku pa je ta slovaška družba za uničenje streliva od Morsa prejela malo več kot 750.000 evrov.

CAR spraševal tudi o donaciji
Organizacija CAR je Slovenijo zaprosila tudi za informacije o minometnih minah M 68. Prazen zaboj teh je iraška šiitska milica med 2. marcem in 17. aprilom 2015 zaplenila silam IS-ja v severnoiraškem Tikritu. CAR je zaboj dokumentiral konec aprila istega leta. Na obrambnem ministrstvu so pojasnili, da gre za del pošiljke minometnih granat, ki jih je Slovenija leta 2008 donirala afganistanski vojski.

Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da je te mine afganistanski vojski novembra 2007 s sklepom namenila vlada Janeza Janše kot mednarodno donacijo v okviru Nata. Poudarili so, da je bilo orožje evidentirano tako, da je bila omogočena njegova sledljivost. Ko je bilo izročeno afganistanski narodni armadi, pa ne Slovenija ne druge države, ki so donirale, niso mogle neposredno nadzirati nadaljnje uporabe tega orožja in opreme.